Zapisi o času,

Kdor misli, da se na volitvah odloča prihodnost, se moti. Volitve namreč niso nič drugega kot odraz naših občih stališč, vedenjskih prepričanj in travm. V tem pogledu so tudi obračunavanje z mišljenjskimi in arhetipskimi predsodki oziroma nekakšna posamična, a hkrati kolektivna terapija izživljanja človeka nad človekom. Nasprotni kandidati namreč ne soočajo programov in projektov, temveč drug drugemu dokazujejo, kdo je bolj podel, zavrt in zadrt; naravnost čudoviti laboratorij klasične psihoanalize. In medtem ko se število volilnih abstinentov povečuje od volitev do volitev, se na drugi strani krepi število obsedencev, ki prisegajo na njihov izborni pomen za delovanje družbe. In ti potem vladajo državi, družbi in v preteklost ujetim strastem. Noro! Duh totalitarizma se znova znaša nad Evropo. Slikovni vir: Mladinsko gledališče Se potemtakem sploh lahko še čudimo, čemu med državami in pokrajinami znova rišemo meje ter jih spreminjamo v taborišča, obdana z jekleno, bodečo, rez

Občudovalski spis "Slovenski politiki in kandidati in novi obrazi,  ki pravijo, da bodo spremenili svet (Slovenijo),  sveta v katerem živijo,  ne znajo niti opisati,  kaj šele analizirati." Marcel Štefančič, jr, publicist Mladina, 11.maja 2018 Nedeljski referendum o usodi zakona za graditev dodatne železniške povezave proti Kopru je jasno pokazal, da se prazni tako levi kot desni politični prostor. Tradicionalni nasprotniki izgubljajo privržence kot za stavo. Ljudje so siti otročjih spopadov in nesmiselnih dokazovanj, kdo ima bolj prav. Tam, kjer bi se moralo kaj dogajati za skupno prihodnost, je prepir, in kjer se ne dogaja prav nič, se politični nasprotniki trkajo po prsih, kdo ima več zaslug za spravo. Iz trenutne politične klovnijade nas lahko rešijo znova le novi obrazi ali dosmrtni opozicijski voditelj Janez Janša. Ne umetniški trio, temveč že preverjeni predsednik in minister nekdanjih vlad, ki je nesporno dokazal, da je med vsemi "klenim

Domače volitve so precej dober kazalec, kako nesmiselna je dejansko lahko demokracija. Če prepoznaven županski prvak, Zoran Janković, izjavi, da bo naredil vse, da prepreči zmago določenemu kandidatu, Janezu Janši, in če ta isti trdi, da če ni slovenskega naroda, tudi slovenske države ni, vse kaže, da bo znova šlo za spopad preživelih konceptov, nedoraslih očitkov in triumfiranje demagogije. Levica, ki to ni, se bo znova udarila z desnico, ki naj bi bojda to bila. V bistvu pa gre za klasično natezanje samoljubnih aparatčikov, ki so globoko v sebi prepričani, da človeško življenje lahko urejajo z obrazci, dekreti in zakon o upravnem postopku. V državi, v kateri je edini pravi dosežek aktualne "oblasti" sto kilometrov položene rezilne žice na meji, res ne moremo verjeti prav vsega, kar nam trosijo. Ne nazadnje gre zgolj za dobro, dobro plačano službico za določen čas! "Ugrabljena" država in pamet ujeta za rezilno žico; 21. stoletje brez senzorjev. Vir: Mladina

Prazniki so, podobno kot drugi obredi, namenjeni utrjevanju vezi s skupnostjo. Pri njih gre za očitno izražanje pripadnosti, lahko tudi nasprotovanja državi, narodu, nacionalni skupnosti, religiji, ideološkemu prepričanju ali stanu. Vsekakor so relikti in sem sodijo tudi vrednote, ki se ob praznikih manifestirajo. Potrošniki bodo postopno zamenjali narode, večnacionalne skupnosti države, zavest multinacionalnih družb si bo podvrgla vero in ideologijo. Izvor temeljne delitve med ljudmi bo družbena neenakost oziroma razmerja med bogatimi in revnimi. In slednjih bo vedno več. Ljudje postajamo vedno bolj podobni atomizirani množici, posamičnim borcem za lastni standard, solidarnost pa nima več nobene druge vrednosti, kot ceneno kupovanje odpustkov za lajšanje vesti. Kasni srednji vek, ko so farji vlekli duše iz vic za plačilo, se tako vrača. In nihče več pravzaprav ne ve, čemu plapolajo zastave in čigave so! Iskanje izgubljenega raja: Roka ponazarja moč, stisnjena pest jezo, zobniki