Zapisi o času,

Če nadzorni svet Luke Koper javno izjavi, da so pozivi delavskih predstavnikov in zakonitih organov, zbora in sveta delavcev ter sindikata žerjavodij k večji preglednosti dela in postopkov organov državne družbe brez pravnih podlag, nezakoniti in zato v celoti nelegitimni, tega nikakor ne moremo poimenovati drugače kot nizkocenovno demagogijo. Pri vsej zadevi namreč ne gre za nič drugega kot različne poglede nasprotnih strani na dejstva in dogodke. Za običajna videnja, ki zgolj potrjujejo, da resnica in pravica še zdaleč nista enoznačni, objektivni in univerzalni kategoriji. Zato predpisovati nekomu, kako naj razmišlja, deluje in se udinja, ni nič drugega kot poskus spodvite cenzure. Ljudje, ki si tako zamišljajo upravljanje in nadziranje naše največje pristaniške družbe, niso sposobni običajnih nasprotij in pogledov približati kritičnemu, a ustvarjalnemu dialogu in vzpostaviti tvorno delo. Bojim se, da je država znova imela v rokah napačne karte pri kadrovanju v Luko Koper. Prer

Nič ni napačnega, če pridejo Madžari. Avstrijci so že tu, prav bi bilo, da se jim pridružijo tudi Čehi, Bavarci, Slovaki, Hrvati, Italijani in še kdo v Srednji Evropi. Je pa hudičevo narobe, če neka začasna oblast v Ljubljani sklepa nekakšne kravje kupčije na račun in škodo ljudi, ki delajo ob morju in poseljujejo obalo. S tem ko jim prinaša dodaten hrup, slabši zrak in polarno noč, ter jim v zameno za nižjo življenjsko kakovost, osebni standard in višjo izpostavljenost stresu in zdravstvenim tveganjem ponuja nekakšno drugorazredno, da ne rečem brezpravno vlogo, le dokazuje, da človek praktično zanjo nima nobene vrednosti. In to je tisto, kar je zgrešeno in napačno pri projektu drugi tir, in seveda pri politiki, ki stoji za njim.   Ostala Srednja Evropa vabljena, poleg Madžarske!   Vir: wikiword.com Majhna Slovenija si razprodaje enkratnih monopolnih prednosti res ne more privoščiti, kot si to zamišlja neko uradništvo v glavnem mestu. Lahko pa strateško točko na zemeljski

Dogodki, povezani z izgradnjo dodatnega tira proti Kopru, me še najbolj spominjajo na "krvavi" boj za ritno luknjo. Vsi bi jo naskočili, vendar ko se ji približajo, ugotovijo, da tam okoli nekaj zaudarja, in glej ga zlomka, vrnejo se na izhodiščne desantne položaje in tako celih 25 let; kot v kakšnem dolgočasnem znanstveno fantastičnem filmu. Kronično ponavljanje zgodovine dokazuje zgolj, da za prihodnost pomembnemu gospodarskemu vprašanju pristopamo napačno oziroma nestrateško. Dolgoročnih gospodarskih ambicij namreč ne morejo zadovoljiti raznorodni, laični politični interesi, še posebej ne, če trajajo samo eno mandatno sezono. Dodatni tir na smeri Koper bo zgrajen le, če zainteresirane poslovne družbe (petih oziroma šestih držav) ustanovijo finančni konzorcij za strateška vlaganja na območju severno jadranskega transportnega sistema, za njegovo upravljanje pa se usposobijo v Luki Koper! Kako preprosto, mar ne. Čemu se torej država želi preizkusiti s sila zapleteno, anahron

Razmišljanje, da je usoda koprskega pristanišča odvisna od zaposlenih v njem, države ali nekih uprav, ki usmerjajo delovanje največjega koncesionarja, Luke Koper, je že v izhodišču napačno. Omenjeni zgolj gostujejo, da ne rečem, pustošijo po obalnem prostoru. Prostor pa mora v prvi vrsti zadovoljiti bivanjskim potrebam človeka in šele potem vsem drugim. Samo na Kitajskem še vlada obratno prepričanje, Toda tam je na oblasti režim, ki komunistično ideologijo spretno spreobrača v človeku odvratno okolje. Zato res ne vidim nobenega smisla, da bi se zgledovali po njih, ali jih celo vabili, da orjejo po omejenem koščku domače zemlje.  Kot prvo bi se morali vprašati, ali si okoliško prebivalstvo sploh še želi pristanišče ali pa gre samo za nadaljevanje nekdanje socialistične politične prakse, ki jim ga je vsilila. Da, pristanišče je ob bok Kopra potisnila partija in še ne tako dolgo nazaj so ga upravljali izključno njeni kadri. Podobno kot Novo Gorico ga je porodil nacionalno ideološki o