Objave

Prikaz objav, dodanih na oktober, 2019

Lisjak je pravi lisjak

Slika
Malo stvari v življenju me resnično zmoti. Niti najmanj ne sodim med tiste, ki se oglašajo in lajajo, ker je to edini način, da omilijo lastne frustracije. Nisem med najpametnejšimi vsevedi na zemljski kugli in ne sodim o razmišljanju drugih. Absolutne resnice ne priznavam, za pravico vem, da sama sebe lovi kot pes lastni rep. Vendar … Vendar sem neverjetno občutljiv na namige, ki ne povedo drugega, razen, da o nekomu sejejo dvom. Dnevnikov članek 'Državno podjetje za pomorske pilote?', napisala ga je Anja Hreščak, objavili pa so ga 19. oktobra 2019, bi bil kar spodobna informacija, če bi se v njej ne pojavilo Corleonsko namigovanje na vlogo koprskega odvetnika Aleksandra Lisjaka in Sindikat žerjavistov.  Avgust 2011: Prva pravna in dejanska zmaga proti novodobnemu izkoriščanju v samostojni državi. Sl.vir:Siol

Ferdo je žalosten

Slika
Že nekaj dni zamišljen sedi v kotu kot izobčen iz družbe. Uliva sadjevec in ga splakuje s črno rdečim. Spregovori šele, ko pijača toliko vzdraži njegova čustva, da se mu solze zaiskrijo v očeh. Desus brez Križa in Korl Prvi sta za drugo mizo. Govorita malo. Skrbi ju razpoloženje, s katerim se spopada Ferdo.  Izdani in ponižani. Marjan Skumavc - Revija Srp

Cirotiki

Slika
Birtija se je počasi polnila. Ljudje so zlagoma modrovali in ulivali. "Le o čem bo govoril," je dregnil Lovro soseda pod rebra. "Toliko vem kot ti. Tam je plakat in beseda sama mi ne pove nič," mu je odgovoril Štefc. "O cirotikih, o cirotikih bo tekla beseda," se je oglasila Jolanda iz vrste pred njima. "Saj vidita. Nedvoumno je napisana prav ta beseda." "A kdo so to?" se je ponovno vzdramil Lovro. "Verjetno pristaši, kakšnega osvobodilnega gibanja, Ferdo nenehno naklada o svobodi in osebni osvoboditvi. Čeprav izraz sam po sebi deluje nekam ubogo, "znova poseže Štefc. "To že," mu prikima Lovro. " A kadar govori o naši osvoboditvi iz tlačanstva, mu oči kar sijejo. Torej tudi cirotiki ne morejo biti neki nepomembneži." "Vseeno se sliši nekam ubogo," pritrdi Jolanda Štefcu. "Mogoče bo spet vseskupaj le kakšna Ferdova potegavščina." "Mogoče," de Lovro. "Od kar je pripeljal ti

Dobri vojaček Cerar

Slika
Zamišljam si, da je narod vstal zaradi revščine v deželi. Zato, da se otrese, podrejene, diskriminatorne vloge, da strese z ramen breme neučinkovitosti, ki ga je pohlep naložil petini prebivalcev. Stojim v množici in hrumim z njo. "Čas je, da odidete človeške maske, rdeči, črni, blago rdeči, rožnati in zeleni, pervertiti vseh barv, utelešenje nenačelnosti!" Proti nam se poženejo oklopljene postave. Človek z minimalcem bije po revežu, saj verjame, da je lakota že sama po sebi kriminal. Tako so ga učili, tako so ga vzgojili. Ne kot človeka, ampak kot zver, ki služi gospodarju. Ljudje padajo. Rdeča je barva tistega dne, ker rdeča je tudi kri. Nasilje oblasti se sprevrača v kolektivni homicid. Tuje poročevalske agencije prenašajo to človeško dramo. Ljudje tam nekje, daleč, na toplem, na varnem se zgražajo. A sam vem, da bodo tudi meni razbili glavo, me vklenili, pretepli kot psa, nezavestnega posilili, mogoče celo ubili, ker je nekoč neki samoljubni in neodgovorni minister razgl

Greta vas gleda!

Slika
Se še spominjate osemdesetih let minulega stoletja, ko smo drveli v novo ledeno dobo? Planetarno podnebje nas je napadlo zaradi popolnoma istih vzrokov, ki nam grozijo danes, da bodo sežgali Zemljo. Če poslušamo poročila o podnebnih katastrofah na severni polobli, smo praktično že prestopili mejo varnega razmerja z naravo. Zemlja ne bo dočakala udarca iz vesolja, prej jo bo uničil človek s svojim nespametnim delovanjem. Pozabljamo pa, da se je nevarna podnebna zver skupaj z ostalo bogato floro in favno razvila prav zaradi ugodnih učinkov tople grede in da so, če zanemarimo poledenitve, geološki in življenjski procesi sproščali v okolje bistveno večje količine toplogrednega ogljikovega dioksida in metana, kot ga danes.  Človeški izpusti CO2 znašajo približno 3,5 odstotkov naravnih virov. Leta 2007 je človek z lastnim delovanjem ustvaril 26,4 Gt (gigatona) CO2, gnitje rastlinja in dihanje živali in rastlinja je oddalo v ozračje 440 Gt, oceani so prispevali 330 Gt. Meritve so pokaza