Zapisi o času,

Petkov kadrovski preobrat v Luki Koper je definitivno napovedal konec srednjega veka v našem edinem pristanišču. No, doba razsvetljenstva še ne bo nastopilo tako kmalu, kot bi si nekateri želeli. Razum mnogih je še vedno ujet med Pandorino skrinjo nadlog in Atenino modro sovo. Sprevrženi sindikalizem, ki je domala pokopal pol Slovenije, se je globoko zasidral tudi v enega izmed naših, pred nekaj leti, najbolj plemenitih sindikatov. Usmerjata ga bes in prizadetost. Slaba karma bi rekli budisti, pa nikakor ni prava popotnica za prihodnost. Tudi morilsko inkvizicijo so odpravili šele, ko je preprosto ljudstvo dojelo, da se med padajočimi glavami, nad katerimi so navdušeno vzklikali, lahko prej ali slej znajde tudi njihova. Klavski paradoks povratnega učinka nesporno deluje! Josip Broz Tito: Nije Hamburg ali biće, ... Pol stoletja kasneje: Pretovorno skladišče!         Vir: Delo Da, rezilo nad tujim vratom je popolnoma nekaj drugega, kot če hladen rez preti tebi. Od vse, pred leti

Avstrijski svobodnjaki, čeprav so to bolj ali manj na jeziku, bijejo vnovičen boj, da ohranijo kadilske lokale. Avstrija je namreč edina kadilska oaza na stari celini in v zadnjem desetletju Avstrijci celo prekašajo posebneže Švicarje v pogledu dojemanja evropske resničnosti. No, kot velja za večino povprečne Evrope, ki jo opurtunistične stranke, med katerimi prednjačijo razne socialdemokracije (desne in leve) ter stranke, ki so si nadele ime po ljudstvu, čeprav niti prebližno ne vedo, kaj plebejstvo je, vedno bolj drsi v družbeno entropijo. Človek je namreč vstal proti človeku, in če bo šlo tako naprej, bomo kmalu dosegli dolgočasno moralno povprečnost. Na človeštvo in njegove raznobarvne posebnosti pa bo spominjalo zgolj še ime.  To so bili še možje...                                    Vir:The Watershed Texas Nasprotovanje uživalcem tobaka niti najmanj ni tako nedolžno, ko se zdi na prvi pogled, predvsem pa daleč od gibanja k zdravi populaciji, h kateri ljudje že naravno te

Odgovor mojemu skrbnemu Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje Že kmalu po petdesetem so na moj naslov začela prihajati obvestila in pozivi, da se vključim v program Svit. Preko slednjega mi je omogočeno, da vsaki dve leti pregledajo vzorce mojega blata in v primeru, da bi odkrili krvave sledi, ki opozarjajo na možne predrakave in rakave spremembe, me napotijo na kolonoskopijo, v primeru potrjene diagnoze pa na hiter reševalni poseg, ko je zdravljenje lahko "zelo uspešno" (ali pa tudi ne!) (1). Resnično velikodušna poteza sistema, ki jo, se razume, plačujemo iz našega obveznega zdravstvenega zavarovanja, in prav je, da po desetih letih neodzivanja odgovorim na njihova "spodbudna" in redna vabila. Jasno, ne v skladu z občimi pričakovanji, ampak kot človek, posameznik (v kartezijanskem duhu: Cogito ergo sum!) (2), in ne nekakšen numerus clausus(3) ali celo statistični podatek, kot me obravnavajo odgovorni pri programu.  Ne pozabi na vabilo! Vključi se v progr

Laž, uradna, formalna, politična, znanstvena, novinarska, preprosto vsaka, ki jo oblikujejo kot moralno vrednost, da si pridobijo naklonjenost javnosti, je glavna značilnost sodobne demokracije, od Bushevega napada na Irak leta 2003. To, kar so bile nekdaj politične zarote oziroma blatenje v najslabšem pomenu besede, so danes kvazi moralno-medijski šovi. Obtoženci v njih pa so zgolj samosvoji, za kanec prebogati, mogoče tudi nekoliko sprevrženi statisti, na račun katerih si politični in medijski populizem zagotavljata oblast, predvsem pa preživetje. Očitno bo ekstremistično potrošništvo požrlo lastne očete, preden se umiri trenutni neoliberalni revolucionarni preskok in bodo zgodovinarji sposobni prešteti tokratne žrtve, politiki pa razglasiti nov spravni proces.   Samo par desetletij je bilo potrebnih, da je prebivalstvo v hitro urbanizirani krajini dojelo, da so povečinoma sanjači, zgolj bralci mamljivih reportaž o ekstravagantnih posameznikih, da pa se jim nikakor ne bo uspelo