Zapisi o času,

Mogoče je bil nekdaj Bled z okolico eno najlepših alpskih letovišč. Danes je postal bolj podoben romarskim središčem, ki jih naskakujejo obiskovalske procesije. Ob takšnem obleganju pa se prostor vidno in doživljajsko skrči. Postane pretesen za nakopičeno emotivnost oziroma podoben prenatrpanemu stanovanju, iz katerega ljudje bežijo že navsezgodaj, da se jim ni treba srečevati in izmenjavati vsakdanjih fraz. Bled je trenutno podoben nekakšni dnevni sobi pod vedrim nebom, ki je potrebna temeljite prenove; fizične in duhovne! Pogled iz zraka ohranja vtis podobe raja, ne pa tudi samega kraja. Sl.vir: MobileGuide

Leto je zaokrožilo. Iz njega se je rodil kot tolikokrat zimski solsticij in kot tolikokrat do slej so se ljudje odeli v rdeče, si namazali bele brade na ksihte ter uprizorili vsakoletno katarzično predstavo. Kot da je grehe narcisoidne prevzetnosti, odklanjanja, zavračanja in brezbrižnosti do revnih, brezdomnih, prizadetih, drugačnih, mogoče očistiti preko noči, pa čeprav so jo nekateri poimenovali za sveto. Ja, krščanstvo ima velike in veliko praznikov, v katerih poskuša spokoriti dvojno moralo, ki jo nosimo ljudje v sebi. A kljub temu življenje postaja vedno bolj sprenevedavo, konfliktno, deljivo, predvsem pa brezbožno.  Preko neba šviga dobri stric, sanje, zblodeli upi pozabe z njim gredo vštric. Sl.vir: RussianPersonalities

Razbolela kolena in sklonjene hrbtenice niso nič drugega kot simptomi klečeplazne, ponižne narave in tovrstnih bolezni ne morejo pozdraviti zdravniki ali fizioterapevti. Prepričanj namreč ne zdravimo s tem, da zamenjamo kakšen sklep ali organizem naslonimo na opornice in fantomskih bolečin ne tako, da neprijetne zgodbe potisnemo v nezavedno. Človeka, ki se ni sposoben kot trpežna, pokončna bilka izogniti nadležnim vetrovom, ga prej ali slej kaznuje lastni organizem. Grabljenje je družbeno vzorno, strast in užitek sta prekletstvo. Sl.vir: TheEconomicTimes

Če sem odkrit, me vse te razprave o podnebnih spremembah in pozivi k obvladovanju človeškega poseganja v naravo niti najmanj ne ganejo. Ja, natančno to! Malo mar mi je za vse to klinčevo segrevanje ozračja, oceanov in taljenje ledenikov, najstniške izpade Grete Thunberg, varstvenike ekosistemov, Lučko Kajfež, skupinske evforije samooklicanih "intelektualcev", ki se podpisujejo pod razne okoljske peticije. Še manj me prizadene valovanje ekstatične, zamaknjene množice, ki se vdaja pomilovalnemu sladostrastju propada. Popolnoma malo mar mi je za vse te globalne vremenske spremembe, ker vem, da človek na sedanji stopnji razvoja niti približno ne more poseči v splet naravnih sil, kaj šele preprečiti podnebno segrevanje. Kar človek res lahko naredi, je uporaba tehnologij, da si olajša in uredi kolikor toliko znosno bivanje na planetu. Vsekakor gre že v tem pogledu za znaten napredek, vendar še vedno premajhen, da bi lahko trenutno geološko dobo označili za antropogeno.  Deep

Če bomo zakaj lahko hvaležni Donaldu Trumpu, je to njegov prispevek k razkritju demokracije. Dobesedno jo je razprostrl pred našimi nogami in pokazal, kako nizkoten, zavraten in nasilen sistem to v bistvu je. Vladavina ljudstva je pravzaprav skrčena na moralno presojanje, ki mu ga drugi, "višji demokrati", vtiskujejo v glavo. Dejansko gre za obsežno manipulacijo s človeškimi čustvi in predsodki in spodbujanje pritlehnih lastnosti v nas, predvsem maščevanja, tako da smo resnično prepričani, da ljudi odstavljajo in se odstavljajo po naši volji. Celotna igra časti v bistvu ni nič drugega kot čisto navaden spopad za oblast, na katerega pa večina nima niti najmanjšega vpliva.  Demokrati so spregledail, da je Donald predvsem trgovec in šele potem predsednik. Zelenskemu drugega torej ne ostane, kot da prisluhne ...!                                                                                                                Sl.vir: Dnevnik

Trara, trara, trara, trara! Pošto pelja! Repa, korenje, slabo življenje; repa še, še, korenje pa ne! Trara, trara, trara, trara, korenja pa ne! Emil Adamič Za družbo, ki kupuje enega največjih logistov v državi, bi pričakovali, da ima bistveno boljše finančno stanje, kot pa ga te dni prikazuje pred mediji. Bodo za nakup prezadolženega podjetja, kar Intereuropa pravzaprav je, znova rezali jermene iz človeške kože, rane pa posipali s soljo? Globoko smo lahko prepričani v to, saj če lastnemu delavcu, ki je na minimalcu, ne morejo mesečno priložiti osemdesetih evrov več v kuverto, so praktično pred bankrotom. Družbo očitno pokonci držijo le še ljudje, ki životarijo z njo. Skrajni čas bi že bil, da uprava presedla z avstro-ogrskega poštnega voza med sodobna distribucijska podjetja. Trara, trara, pošto pelja! Sl.vir: Helocal.de

Še nekaj dni in sveti Martin bo krstil letošnje vino. Slovenija je namreč dežela vina, pivcev in veseljakov, ki pijani prevračajo kozolce in počenjajo vse mogoče oslarije. Zato bi bilo korektneje, če bi pod alpsko domačijo preimenovali v Slovinijo. Ne smemo namreč spregledati preprostega dejstva, da deželo tako ali drugače postavlja na glavo domala 400.000 pijancev in drugih pohlepnih zasvojencev, ki jih obsedajo takšni in drugačni hudiči. Kako bi drugače zabredli v bedo, ki ji politiki še vedno pravijo življenje. Ukrep Banke Slovenije in končno, odhod 'levih' med parlamentarne modrece, opozicijo, sta v nekaj dneh pogasila luči Čudolandije in naplavila nažrto telo nekoč najbolj obetavne republike na robu kapitalističnega sveta.  Prišel bo svet' Martin, z mošta bo delal vin', on ga bo krstil, jaz ga bom pil. (Ansambel Lojzeta Slaka) Sl.vir: stari.seniorji.info

Čeprav nam nenehno govorijo, da bodo skrajšali vrste, naredili medicinske storitve dostopnejše, bivanje v bolnišnicah pa udobnejše, se vsako leto bolj oddaljujemo od obljub. Razumljivo, zdravstveni sistem je zaklal samega sebe oziroma podlegel je uradniškemu primitivizmu, namesto da bi zdravil bolne ljudi. Brez stotih obrazcev si mrtev, in preden jih izpolnijo, prav tako. Seveda si mrtev tudi drugače, ampak nekoliko kasneje. Dokler bo sistem lastno učinkovitost preizkušal na zdravih s številnimi preventivnimi in nepotrebnimi, obremenjujočimi pregledi, ne pa na terapevtskih dosežkih obolelih, se bo stanje poslabševalo. Denar namreč ne more rešiti gordijskih vozlov, če se dohtaraj organizacijsko in vsebinsko ne spravi v red. Lahko pa spodbudi nastajanje gneče povsod tam, kjer je še ni. Vrste so namreč izsiljevalski standard za negospodarno poslovanje in slabo organizacijo dela.  Ne, ni letatališko poslopje! Vrste, pred katerimi te odreši le Matilda. Sl.vir: metrojornal.com.br

Malo stvari v življenju me resnično zmoti. Niti najmanj ne sodim med tiste, ki se oglašajo in lajajo, ker je to edini način, da omilijo lastne frustracije. Nisem med najpametnejšimi vsevedi na zemljski kugli in ne sodim o razmišljanju drugih. Absolutne resnice ne priznavam, za pravico vem, da sama sebe lovi kot pes lastni rep. Vendar … Vendar sem neverjetno občutljiv na namige, ki ne povedo drugega, razen, da o nekomu sejejo dvom. Dnevnikov članek 'Državno podjetje za pomorske pilote?', napisala ga je Anja Hreščak, objavili pa so ga 19. oktobra 2019, bi bil kar spodobna informacija, če bi se v njej ne pojavilo Corleonsko namigovanje na vlogo koprskega odvetnika Aleksandra Lisjaka in Sindikat žerjavistov.  Avgust 2011: Prva pravna in dejanska zmaga proti novodobnemu izkoriščanju v samostojni državi. Sl.vir:Siol

Že nekaj dni zamišljen sedi v kotu kot izobčen iz družbe. Uliva sadjevec in ga splakuje s črno rdečim. Spregovori šele, ko pijača toliko vzdraži njegova čustva, da se mu solze zaiskrijo v očeh. Desus brez Križa in Korl Prvi sta za drugo mizo. Govorita malo. Skrbi ju razpoloženje, s katerim se spopada Ferdo.  Izdani in ponižani. Marjan Skumavc - Revija Srp

Birtija se je počasi polnila. Ljudje so zlagoma modrovali in ulivali. "Le o čem bo govoril," je dregnil Lovro soseda pod rebra. "Toliko vem kot ti. Tam je plakat in beseda sama mi ne pove nič," mu je odgovoril Štefc. "O cirotikih, o cirotikih bo tekla beseda," se je oglasila Jolanda iz vrste pred njima. "Saj vidita. Nedvoumno je napisana prav ta beseda." "A kdo so to?" se je ponovno vzdramil Lovro. "Verjetno pristaši, kakšnega osvobodilnega gibanja, Ferdo nenehno naklada o svobodi in osebni osvoboditvi. Čeprav izraz sam po sebi deluje nekam ubogo, "znova poseže Štefc. "To že," mu prikima Lovro. " A kadar govori o naši osvoboditvi iz tlačanstva, mu oči kar sijejo. Torej tudi cirotiki ne morejo biti neki nepomembneži." "Vseeno se sliši nekam ubogo," pritrdi Jolanda Štefcu. "Mogoče bo spet vseskupaj le kakšna Ferdova potegavščina." "Mogoče," de Lovro. "Od kar je pripeljal ti

Zamišljam si, da je narod vstal zaradi revščine v deželi. Zato, da se otrese, podrejene, diskriminatorne vloge, da strese z ramen breme neučinkovitosti, ki ga je pohlep naložil petini prebivalcev. Stojim v množici in hrumim z njo. "Čas je, da odidete človeške maske, rdeči, črni, blago rdeči, rožnati in zeleni, pervertiti vseh barv, utelešenje nenačelnosti!" Proti nam se poženejo oklopljene postave. Človek z minimalcem bije po revežu, saj verjame, da je lakota že sama po sebi kriminal. Tako so ga učili, tako so ga vzgojili. Ne kot človeka, ampak kot zver, ki služi gospodarju. Ljudje padajo. Rdeča je barva tistega dne, ker rdeča je tudi kri. Nasilje oblasti se sprevrača v kolektivni homicid. Tuje poročevalske agencije prenašajo to človeško dramo. Ljudje tam nekje, daleč, na toplem, na varnem se zgražajo. A sam vem, da bodo tudi meni razbili glavo, me vklenili, pretepli kot psa, nezavestnega posilili, mogoče celo ubili, ker je nekoč neki samoljubni in neodgovorni minister razgl

Se še spominjate osemdesetih let minulega stoletja, ko smo drveli v novo ledeno dobo? Planetarno podnebje nas je napadlo zaradi popolnoma istih vzrokov, ki nam grozijo danes, da bodo sežgali Zemljo. Če poslušamo poročila o podnebnih katastrofah na severni polobli, smo praktično že prestopili mejo varnega razmerja z naravo. Zemlja ne bo dočakala udarca iz vesolja, prej jo bo uničil človek s svojim nespametnim delovanjem. Pozabljamo pa, da se je nevarna podnebna zver skupaj z ostalo bogato floro in favno razvila prav zaradi ugodnih učinkov tople grede in da so, če zanemarimo poledenitve, geološki in življenjski procesi sproščali v okolje bistveno večje količine toplogrednega ogljikovega dioksida in metana, kot ga danes.  Človeški izpusti CO2 znašajo približno 3,5 odstotkov naravnih virov. Leta 2007 je človek z lastnim delovanjem ustvaril 26,4 Gt (gigatona) CO2, gnitje rastlinja in dihanje živali in rastlinja je oddalo v ozračje 440 Gt, oceani so prispevali 330 Gt. Meritve so pokaza

Pa so se vnovič zbrali. Intelektualci namreč oziroma ljudje z večvrednostnim občutkom, ki sebe uvrščajo med novodobne razumnike. Zbrali so se, da vsaj delno omilijo frustracije lastne nepomembnosti. Zbrali so se in kot kakšni strupeni politiki izlili svoj žolč na predsednika države. Zbrali so se in podpisali pismo, v katerem ugovarjajo popolnoma legitimnim stališčem prvega državljana do vključevanja Turčije in Ukrajine v Evropsko unijo. Zbrali so se in državno avtoriteto pozvali k odstopu. Kot da je predsednik njihova izložbena lutka, ki jo v trgovini s političnimi igračami lahko kadarkoli zamenjajo s harlekinom po lastnem okusu. O Bog, odreši nas intelektualcev in vsega drugega hudega, amen! Intelektualna sila 21.stoletja Sl.vir: The Independent

Dokler ne bomo dojeli, da smo dejansko edini bogovi osončja, da so svete knjige napisane z našimi rokami in v njih nič drugega kot lastne pobožne želje po moči in obvladovanju rodov, da vesolje gradijo in oblikujejo natančno isti gradniki, iz katerih smo sami, da z znanjem in tehnologijami postopno spoznavamo in obvladujemo zavest ter smo hkrati nič manj kot tvorci prihodnjih kozmičnih stanj, izumitelji časovnega obrata in termodinamičnega preobrata iz entropije v sintropijo, toliko časa bomo hlapčevali sebi in izkoriščali drug drugega. Ne iz hudobije, ampak iz omejenega prepričanja, da takšen pač svet mora biti po božji volji.  Po izračunih bi lahko v 40.000 letih poselili Rimsko cesto, v kolikor bi se naš razvoj nadaljeval s sedanjim tempom.                                                                                                                                        Sl.vir: Medium

Večina ljudi se ne ukvarja kaj dosti s samim seboj. Preprosto sledijo potrebam drugih in se nenehno prilagajajo njihovim življenjskim slogom in ritmom. Naučili so se živeti po tujih receptih ter omenjeni vzorec lastnega neudejanjenja ponavljajo od mladosti do smrti. No ja, če je le ta posledica običajnega staranja, potem jih čakajo še leta zdravstvenih tegob, bivalnega neugodja in strahu, kdaj se bo eden ključnih procesov življenjske preobrazbe zgodil. Življenje tako, če že ne prej, postane mora ob njegovem koncu. Zašuštrane ambicije pa se po nekakšni epigenetski kodi vgrajujejo v celični spomin in prenašajo na naslednje rodove.    Verjamemo v končnost in se obnašamo, kot da je resnično neizogibna. Sl.vir: The Telegraph

Pravijo, da se z leti možgani kisajo, da postajajo vedno bolj sklerotični, čeprav starejše teorije govorijo ravno o nasprotnem. Modrost je baje lastnost poznih let, vendar moram resnici na ljubo priznati, da sem srečal bore malo razgledanih in bistroumnih starcev. Torej gre bolj za izjemo kot pravilo. Očitno tudi pri meni! Ne, ne dojemam več teh miselnih ugank. Moji možgani presojajo vedno bolj linearno, premočrtno, prav nič lateralno. Ne dojemam, kako lahko nekdo ponazarja svobodo govora z jezikom njenega omejevanja. Ne razumem, kako lahko demokracijo opisujejo kot sistem pluralne svobode, ko pa so vse ustavne listine spisane podobno kot religiozne svete knjige; s številnimi prepovedmi in omejitvami. Svoboda je namreč absolutna vrlina. Ne more je biti manj, ne more je biti več, predvsem pa je omejena zgolj z etiko posameznika, ne z zakonsko predpisano moralo in drugačnimi interesi. Svobodno voljo imaš ali je ni! In podobno je tudi s pravico do govorjene besede. Svoboda je absolu

Ko se je večina privoščljive ameriške in evropske javnosti že na veliko slinila ob sodnem pregonu bogatega finančnika Jeffreja Epsteina, jih je ta nepričakovano prikrajšal za škodoželjne užitke. Niti ni pomembno, če se je obesil ali so ga obesili drugi. Nesporno je, da so mnogi zafrustriranci, ki so lastna življenja spremenili v banalno životarjenje, ostali brez duševnega nasladila, moralistične terapije, po zaslugi katere se jim občasno še povrne volja do življenja. Kljub temu da je bila večina prepričana, da bo z Epsteinovo obsodbo pravica snela obvezo z oči, nihče ne more spremeniti preprostega dejstva: Mojster užitka je zase in prijatelje z bogatimi nagradami kupoval mladostno naslado do zgodnje starosti. In kar je najbolj presenetljivo, njegova smrt ni plačilo za "grešno" življenje, ampak predvsem pričakovan sanitarni poseg v gospodarsko politični establišment, s katerim so oslabili Epsteinovo moč. V tej luči spopada za oblast pa je več kot upravičen dvom v obtožbe. In

Preprosto se ne zavedamo, da se šolamo dvajset in več let, potem pa preostalo življenje preživimo kot običajni hlapci, najeta delovna sila, brezčastni uradniki, klečeplazniki, ritolizniki, ljudje brez osebnega značaja in kar je najhuje, vzgojitelji prihodnjih hlapčevskih rodov. Ključno vlogo v procesu vzgoje servantov (1) ima potrošništvo, privzgojeni občutek (Izhaja iz pohlepa - evolucijsko modeficiranega genskega zapisa - in socializirane nevoščljivosti.), za katerega smo prepričani, da uresničuje naše duševne želje in materialne potrebe, v resnici pa nas spreminja v zafrustrirane in psihološko motene osebe šibkega značaja, ki se obremenjujemo z eksistenčno nepomembnimi vprašanji. Tako z leti postajamo vedno bolj bolj dojemljivi za vplive in sugestije tistih, ki se imajo za naše gospodarje!  Migranti, najdonosnejši pridelek razvitega Zahodja Sl.vir: Lovingjustwise.com Ja, ko se moram zjutraj na hitro uscati in usrati, da potem sedem ur zdržim za strojem, ko nekomu druge

Pospešena selitev prebivalstva s podeželja v mesta v devetnajstem stoletju je naznanila dobo kapitalizma, razmah nacionalističnih idej, oblikovanje in krepitev nacionalnih teles ter njihovo udejanjanje v parlamentarno vladavino "pravičnosti in enakosti". Trenutno se dogaja nekaj podobnega, vendar v obratni smeri. Drugače kot lokalne, bodo obsežne globalne migracije spodbudile mednarodne politične in geografske integracije. To pa pomeni propad nacionalnih držav in hkrati ponovno izrazitejše delovanje bojno razpoloženih nacionalizmov, ki bodo poskusili za vsako ceno ohraniti razpadajoče narodne in nacionalne (1) kulture.  Preseljevanje v industrijska središča je okrepilo gospodarstvo in politično moč držav, a hkrati tudi revščino med nakopičenimi prebivalci.             Sl.vir: theendofhistory.net  Čudno? Ko domala vsi, z izjemo nekaj posameznikov, ki jih je čas povozil, prisegamo na digitalne komunikacije in algoritme, se udejanjamo znotraj tako imenovanih socialnih

Razprave o prilagoditvah pokojninskega sistema so že zdavnaj prešle mejo spodobnosti. Ne zgolj spodobnosti, ampak tudi gospodarske smiselnosti. Namesto da bi se posvečale vprašanjem rasti družbenega bogastva, in v tem pogledu tudi izboljšanju materialnega in zdravstvenega statusa upokojenih, se osredotočajo izključno na to, kako ohraniti povprečno bedo v vseh življenjskih obdobjih, od otroštva do konca življenja. In zanimivo, sindikati, ki bi morali v prvi vrsti braniti interes človeškega blagostanja, so se dobesedno zarotili proti njemu. Seveda ne gre za neko ideološko spodkopavanje dobrega življenja, temveč za preprosto miselno omejenost, predsodke, ko človek ne zna sešteti dve in dve. Starost oplemenitena z izkušnjami je vsekakor prednost, ki jo kaže nagraditi. Seveda, če to ni Slovenija Sl.vir: acas.org 

Nekateri evolucijski sociologi so prepričani, da je človek prva udomačena žival. Če to drži, potem socializacija, prevzemanje družbenih vrednot, pravil, vedenja, ni nič drugega kot dolgotrajen kulturni proces udomačevanja. Udomačevanje seveda ni nič drugega kot milejši izraz za poslušnost. Slednja pa naj bi bila tesno povezana z razumom. Nič koliko je v človeški zgodovini primerov, ki kažejo, da razumnejša so bitja, dovzetnejša so za udomačitev. Bolj se namreč zavedajo koristi in posledic neposlušnosti.  Etologi si niso enotni, katera je bila prva udomačena žival. Človek ali pes? sl.vir: alpha Da bi podkrepili omenjeno teorijo, niso potrebne neke neodvisne, randomizirane in metodološko zapletene psihosociološke raziskave. Zadostuje, da se ozremo vase in pomislimo, za kaj stvari počenjamo kot jih. Zakaj pri pouku sedimo mirno in tiho, v trgovinah, bankah, zdravstvenih in drugih ustanovah naveličano čakamo, da pridemo na vrsto, ob uri hodimo v službo in iz nje, potrpežljivo