Volimo sobivanje ali izolacijo?

Kdor misli, da se na volitvah odloča prihodnost, se moti. Volitve namreč niso nič drugega kot odraz naših občih stališč, vedenjskih prepričanj in travm. V tem pogledu so tudi obračunavanje z mišljenjskimi in arhetipskimi predsodki oziroma nekakšna posamična, a hkrati kolektivna terapija izživljanja človeka nad človekom. Nasprotni kandidati namreč ne soočajo programov in projektov, temveč drug drugemu dokazujejo, kdo je bolj podel, zavrt in zadrt; naravnost čudoviti laboratorij klasične psihoanalize. In medtem ko se število volilnih abstinentov povečuje od volitev do volitev, se na drugi strani krepi število obsedencev, ki prisegajo na njihov izborni pomen za delovanje družbe. In ti potem vladajo državi, družbi in v preteklost ujetim strastem. Noro!

Duh totalitarizma se znova znaša nad Evropo.

Slikovni vir: Mladinsko gledališče

Se potemtakem sploh lahko še čudimo, čemu med državami in pokrajinami znova rišemo meje ter jih spreminjamo v taborišča, obdana z jekleno, bodečo, rezilno žico. V Evropi zakonito živi že prek 20 milijonov Muslimanov. Neuradne številke so bistveno višje. Torej neke bariere na meji in brambovci za narodovo čistost niti slučajno ne morejo več preprečiti plimajočih valov z Vzhoda in Juga. Evropa se postopno spreminja v poligon dveh bogov, Elohima in Alaha. Meje verskega spopada se namreč selijo proti zahodu. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo pojavile pobude za ustanovitev muslimanskih enklav v osrčju stare celine. "Problem", če mu že tako pravimo, je praktično tu. Z begunskim eksodusom, ki so ga resnici na ljubo sprožile prav vojaške koalicije krščanskega sveta, se le še krepi. Smo sposobni udejanjiti multikulturalno okolje, v katerem si bodo posamezniki sami določali meje svobode, ne da bi pri tem škodovali drugim ali pa se nam obeta življenje v segregacijskih taboriščih, nekaj podobnega, čemur smo priča v Palestini, kjer bomo drug na drugega gledali s sovraštvom?  

Izolacija. Na kateri strani živijo svobodni ljudje?

Sl. vir: videoblocks

Verski svetovi so preveč razklani, da bi lahko razmišljali o kakršni koli pomiritvi, še manj zbližanju ali celo o integraciji. Revna manjšina pospešeno prerašča v večino. Ljudem brez premoženja pa ostane le še božje upanje. Kapitalizem je tokrat ugriznil samega sebe. Tudi slučajno ni računal na povezovalno moč, ki jo lahko sproži versko sovraštvo. Zahodni svet je postal nadpovprečno bogat, a hkrati tudi povprečno reven. Pravo leglo za kotenje populističnega nacionalizma, obujanje zatiralskih, fašističnih ideologij. Verjetno celo bolj radikalnih, bolj ekstremnih od zgodovinsko poznanih, ker se je pretrgala vez med politično nesnago in gospodarskim korporativizmom. Možnosti za navdušujoče državne dosežke, ki so navdihovali srborite narode po svetu v zori druge svetovne vojne, tako ni več. Obljube so brez materialnih virov. In če nekdo trdi, da bo odgnal od meja izmučeno rajo z jugovzhoda, obljublja nemogoče. Razen, razen, če naivnega ljudstva ne spremeni v nacionalne biriče, kapoje, v birokratsko lastnino, ki bo brez občutka vesti preganjala in strašila brezpravne na poti proti Evrokoromandiji. 

Begunske trume prevzemajo grehe narodnega čistunstva nase.

Sl. vir: Mladinsko gledališče

Vse dosedanje morije so se začele precej nedolžno, če ne celo humorno. A nasprotja, če jih le znaš pravilno spodbuditi, kmalu prerasejo v sovraštvo, do življenjskega sloga, vedenja, barve kože, verskega prepričanja, do krivega nosu, do neverjetne židovske preživetvene sposobnosti, … Da človek postane del ubijalskega stroja, ni potrebno dosti. Predvsem nekdo, neka približna avtoriteta, ki preračunljivo spodbuja zakoreninjene predsodke, proti perverznim homoseksualcem, nasilnim zapornikom, lenim brezposelnim, smrdečim brezdomcem, ovitim, skritim, potrebnim pedofilom, proti vsem, ki jih ne pesti zlata žila, prekletstvo grešnih, a prav zato zglednih kristjanov. V kulturi usranih gat, kjer si riti še vedno negujejo z večslojnim papirjem namesto z milom in vodo, so hemoroidi najpogostejši sprožilec pogromov. Osebno sem prepričan, da so predvsem bolezen zadrtih, s predsodki obremenjenih ljudi. Kdor nima spoštljivega odnosa do lastne riti, ga tudi do tuje ne more imeti. Vse ugodje ali nelagodje se namreč začne in konča prav tam doli nekje. Mar ne! 

Boštjan Šefic: "Ni ograje, ki bi lahko zadržala 100.000 ali 200.000 ljudi.

Sl. vir: mmc

Ljudem, ki podobno kot neki Tonin, obljubljajo, kako bodo brezposelne nagnali v delovne brigade, zapornike pa prisilili, da si bodo zaslužili malico, ne gre zaupati. Nikdar namreč ne veš, kdaj se boš zaradi takšnega ali drugačnega družbeno neuglednega položaja znašel na njihovem seznamu. Saj poznate znameniti navedek nemškega luteranskega pastorja Martina Niemöllerja: " "Najprej so prišli po komuniste, vendar nisem spregovoril, ker nisem bil komunist. Nato so prišli po sindikaliste, vendar nisem spregovoril, ker sam nisem bil sindikalist. Nato so prišli po Jude in nisem spregovoril, ker nisem bil Jud. Potem so prišli pome, vendar ni bilo več nikogar, ki bi v moje imenu sploh lahko protestiral."

Stari in novi obrazi, klinc vas gleda!

Sl. vir: Mladinsko gledališče

Če se ljudje utapljajo v Sredozemskem morju, še nekako lahko razumemo. Je preveliko, da bi nadzorovali vse obalne pristope in njegovo površino. Toda če se to zgodi na trideset metrov široki Kolpi, mora biti nekaj hudo narobe. In ko dejansko želimo ločiti svet še na zahodno in vzhodno poloblo, pozabljamo, da že danes močne muslimanske skupnosti živijo znotraj naših mej ter da se niti slučajno ne želijo integrirati v s predsodki prežeto krščansko družbo zaradi lastnih predsodkov. Če trenutno mučno sožitje gledamo z očmi evolucionistov, je nedvomno, da ne bo preživel nobeden od obeh bogov. Mogoče ju bo nadomestil kakšen tretji ali pa bodo ljudje dejansko začeli verovati vase in sobivanje vzpostavili na dostojanstvu in spoštovanju človeških vrednot. Integracijski procesi praviloma trajajo več stoletij, če že ne pride do fizičnega propada skupnosti. Torej jih nikakor ne morejo nadomestiti nekakšni brzoparilni jezikovni tečaji in poslušanje ustavnih nebuloz o demokratičnih vrednotah, iz katerih naj bi izšli novi državljani, ustvarjeni po okusu birokratov. 

J. J., magnet za protestnike. Se nam obeta razgibana jesen?

Sl. vir: siol

Ne, ne gre za integracijo, kot nam dopovedujejo s strahom in sovraštvom do tujcev obremenjeni politiki. Ta je pravzaprav nezaželena, saj nihče noče ob sebi drugorazrednih človeških klonov, ki bodo prijazno kimali in se na žalitve ali podcenjevanja odzivali z nasmeškom. "da gospodar, da gospod, ekscelenca, kot v starih ameriških filmih o rasističnem Jugu. Pomembno je, ali znamo ozdraviti in odpraviti predsodke. Njihove in naše, ki so največkrat del rasističnega in verskega fundamentalizma. Vprašanje je, ali se znamo sporazumevati kot ljudje, brez neke namišljene večvrednosti oziroma občutka podrejenosti? 

Podnebne spremembe so tu. Onesnaženje že spreminja bivalne razmere in človeštvo bo preživelo zgolj, če bo sposobno med seboj sodelovati. Spopad vseh spopadov se je namreč začel. Obdelovalne zemlje je zmerom manj, pitne vode prav tako. Sušna območja postajajo vedno bolj suha, vroča, dežavna imajo na voljo vedno več vode.

Ferdo Falir v množici: proti rasizmu, za svet brez avtoritet in mej.

Sl. vir: Siol

Če upoštevamo še, da bo taljenje ledenih gmot postopno spremenilo obalna mesta v podvodne svetove, bodo večje migracije proti območjem na severu postale stalnica in z njimi bomo morali živeti. Migranti ne bodo izjema, temveč pravilo. Sobivanja se bomo torej morali naučiti in prevzetnost se bo morala umakniti spoštovanju drugih, če nočemo končati v razvalinah, kot je nekoč rimski imperij. Družba lahko zaradi zunanjih pritiskov na meje oslabi ali pa se s prišleki okrepi. In če dobro pomislimo, čez sto let pod Alpami ne bodo bivali več zgolj čistokrvni Slovenceljni. Že danes poleg polke plešemo tudi kolo, poslušamo narodnjake in smo precej narodno mešani. Torej, proti komu bodo po vzoru Madžarske in Avstrije naši politiki neprodušno zaprli meje? Proti nam samim? Bomo namesto integracije pristali v izolaciji, kjer bomo podlegli endogamnim boleznim izrojenega naroda in nas bodo požrle domače podgane? Oh, kakšno olajšanje. Samo da ne bodo tuje!