Zapisi o času,

Vlada, Janez Janša in Matej Tonin natančneje, na vsak način poskušata izsiliti ponovno oboroževanje domače vojske. Temu pravita posodabljanje, čeprav slovenska vojska niti konceptualno niti dejansko ni sposobna braniti in obraniti države in njenih prebivalcev pred morebitno agresijo. Armado, če nekaj bataljonom lahko tako rečemo, "posodabljajo", da bi njene oklepno raketne enote lahko še naprej sodelovale v natovskem okupacijskem zavezništvu na drugih koncih sveta, predvsem na Levantu in v Afganistanu. Zapravljanje denarja za potrebe agresivnih zavezništev pa v bistvu slabi naložbene sposobnosti države v družbeni standard torej v dejavnosti in življenjski slog, za katerega bi se bilo dejansko vredno boriti. Gre torej za oboroževanje, ki v resnici pomeni razorožitev in uničenje temeljne motivacije za ohranjanje suverenosti in nacionalne samobitnosti.  Za parade in generale ali za obrambo? Sl.vir: DelmarvaNow.com Puščavske in vojne v goratem svetu so pokazale, kako težko se j

     Do koronavirusne epidemije smo z boleznijo še nekako shajali. Sedaj pa postaja naše razmišljanje prežeto z njo. V slabem letu smo se navzeli navad, ki jih pogojuje strah. Če nič drugega, nam postane neprijetno, ko na javnem mestu po naključju srečamo znanca, s katerim nismo v pogostih stikih. Namesto rokovanja, mogoče celo objema in poljuba, z določene razdalje nezaupljivo zremo znanemu v obraz. Niti ne v oči. Kot bi nas spreletaval občutek slabe vesti.  Edvard Munch, Odmev krika      Izpostavljenost koronovanjski propagandi se nam je dobro zalezla pod kožo. Zato imajo vsekakor največje zasluge mediji, tisti najbolj gledani, poslušani, brani, mainstreamovski, kot jim pravimo. V tem pogledu nikakor ne gre za kakšno uravnoteženo poročanje, za soočanje različnih, drugačnih mnenj, za široko družbeno razpravo, ampak za čisto navaden naskok, za hkratno streljanje iz vseh topov, kot temu radi rečemo.       Zgodba se sporno nesporno začela v kitajskem Vuhanu, v osrednjem mestu provinc

     Še niti prav nismo zaključili z drugim koronskim pljuskom, že nam napovedujejo tretjega. Zahodnjaške vlade se spreminjajo v bibavične, in to v pravem pomenu besede. Kratkotrajnemu umirjanju sledi ponovno virusno plimovanje. Namesto da bi prebivalce zavarovali pred nadležno poplavo, zgolj pritiskajo na alarmni zvonec ter pozivajo na okope. Kot da bi bilo virus mogoče streti v totalni vojni odpovedovanja vsega vsemu. Medicina, ki smo jo imeli za eno najbolj čislanih znanstvenih ved, stanju bolj asistira, kot da bi ga odpravljala. S tretjim valom je človeštvo prav tam, kot je bilo na začetku, bi lahko rekli, če bi dejansko ne bilo v še večjem dreku. Po čigavi zaslugi že? Le koliko podobnih valov mu bo še sledilo, preden bo odplavilo zatiralce družb? Sl.vir: Wikipedia      Najprej smo upe polagali v socialno distanco, v omejevanje neposrednih stikov in na bežanje od daljnih in bližjih. Potlej so nam predstavili kvazi teorijo o mehurčkih, za katero že osnovno poznavanje družbene orga