Zapisi o času,

Preminul je Hugh Hefner, igrivi fant, deček igrača, iluzionist, Fuk Fehtar, kot smo ga poimenovali v pod alpski domačiji. Izumil je Playboy, zajčice, The Playboy Mansion West, bordel s slogom in prvovrstnimi ljubicami. Bil je eden izmed stebrov moške emancipacije in hkrati pobudnik ter tudi vnet zagovornik ženskega osvobajanja iz malodušja in dolgočasja patriarhalne družbe; predvsem mlajšega dela populacije. Umrl je nekdo, ki je mnoge prepričal, da mu služijo, nekdo, ki je v pritlehnih podeželskih dušah sprožal tudi zavist, tako v moški kot v delu ženske populacije. Hugh je bil velik! Zdaj gre zato, da vznikne še kakšen večji, takšen, ki bo pokopal velikega Hugha in spomin nanj. Razpis je odprt! Nedvomno je Hugh pomemben za človekovo emancipacijo, precej bolj od številnih filozofov, ki na široka jadra razpenjajo traktate, a se veter nikakor noče ujeti vanje. Dokaz več, da emancipacija nima nič skupnega s filozofijo, da se o svobodi ne more razpravljati, da svoboda ni akademska tem

Polemike okrog posodabljanja in dogradnje železniških povezav Kopra s celino se osredotočajo predvsem, če ne kar izključno, na finančno učinkovitost projekta. Nedvoumen dokaz, kako je neoliberalistični razum prevladal v naših glavah, čeprav se drugače njegovih posledic otepamo na vse pretege in iščemo načine, kako bi ga izgnali iz naših sredin in preprečili brezbrižno izkoriščanje ljudi in dela. In kar je pri vsem skupaj še najmanj razumljivo, je, da govorimo o nekakšnih končnih stroških projekta, ko praktično še niti s krampom nismo potipali kraškega drobovja pod navidezno traso in to v trenutku, ko konjunktura znova dviguje cene in pribitke v gradbeništvu. Ključno vprašanje torej ni, koliko bomo zapravili za dodatne železniške povezave s kontinentom, temveč koliko od tega denarja se bo obrnilo znotraj Slovenije! In zgolj o tem bi morali razmišljati številni dušebrižniki, ko nas prepričujejo o smotrnosti projekta.  Normalno, več bomo plačali domačim izvajalcem, večji bo učinek za

Nesporno um in gibanje sta dejavno povezana. Starogrški učenjaki so znanje predajali mlajšim, zvedavim rodovom med sprehodi. S palicami so risali v pesek in neprestano so bili v gibanju. Gibanje je namreč nujno za spodbujanje asociacij, predstav in njihovo povezovanje s slišano snovjo. Srednji vek je človeka posadil v klop pred oltar, v imenu enega boga. Gibanje ni bilo zaželeno, ker je poganjalo po človeku energijo, burilo domišljijo in strasti. Od takrat pa vse do danes mlade množice prisiljujejo v mirno sedenje in posiljujejo, da se dvomljivih dejstev učijo na pamet. Pedofilija torej vsekakor obstoji. Vsem na očeh in z blagoslovom večine. Zlorabljeni z nepomembnimi in začasnimi dejstvi, bodo posledice čutili celo življenje. Nekateri se jih bodo zavedali, mnogi ne, ker se bodo sprijaznili, da je tako prav in preprosto pozabili, kako težko so igrali vlogo negibnih kreatur v klopeh; kjer naj bi pravzaprav prejemali znanje.  Antični misleci so dobro vedeli, da gibanje spodbuja rad

Michael Faraday, znanstveni sodelavec londonskega Kraljevega inštituta, je ogromno prispeval k odkritju nevidnih polj električne sile. Spoštoval je Newtona, a ker se je že od 12. leta preživljal sam, se je naučil razmišljati s svojo glavo. Če bi sledil predpostavkam drugih, bi verjetno še vedno delal v knjigoveški delavnici.(1) Podobno bi tudi Borut Pahor, predsednik in predsedniški kandidat Slovenije delil usodo drugorazrednega politika, če bi upošteval številne komentarje, ki jih pišejo o njem in predsedniški funkciji poznani vseslovenski znalčki in poznavalčki. Ljudje, ki si niti v najbolj plodni domišljiji ne morejo predstavljati, da bi se lahko pomerili s sedanjim predsednikom za mesto šefa države v neposrednem soočanju in bi ga tudi premagali. Michael Faraday, Slab matematik a izjemen izumitelj. Vir: Famous Inventors Toda, mar ni vedno tako? Slabi slikarji, pesniki, pisatelji in drugi umetniki upodabljajočih zvrsti, postanejo najbolj zagreti in ostri kritiki; lenuhi, po