Tretji val brezupa

    Še niti prav nismo zaključili z drugim koronskim pljuskom, že nam napovedujejo tretjega. Zahodnjaške vlade se spreminjajo v bibavične, in to v pravem pomenu besede. Kratkotrajnemu umirjanju sledi ponovno virusno plimovanje. Namesto da bi prebivalce zavarovali pred nadležno poplavo, zgolj pritiskajo na alarmni zvonec ter pozivajo na okope. Kot da bi bilo virus mogoče streti v totalni vojni odpovedovanja vsega vsemu. Medicina, ki smo jo imeli za eno najbolj čislanih znanstvenih ved, stanju bolj asistira, kot da bi ga odpravljala. S tretjim valom je človeštvo prav tam, kot je bilo na začetku, bi lahko rekli, če bi dejansko ne bilo v še večjem dreku. Po čigavi zaslugi že?

Le koliko podobnih valov mu bo še sledilo, preden bo odplavilo zatiralce družb?

Sl.vir: Wikipedia

    Najprej smo upe polagali v socialno distanco, v omejevanje neposrednih stikov in na bežanje od daljnih in bližjih. Potlej so nam predstavili kvazi teorijo o mehurčkih, za katero že osnovno poznavanje družbene organizacije pove, da ne more delovati. Trenutno so na vrsti cepiva, klasična, mRNK in DNK, britanska, ameriška, ruska, kitajska. Kar precej podjetij in izdelkov se je pomešalo na trgu, tako da praktično nikakor ne bomo mogli spremljati učinkovitosti, a tudi ne stranskih pojavov. Če samo pogledamo, kako so ustanove za varovanje zdravja organizirane po svetu, pa tudi pri nas, nam bo hitro postalo jasno, da jim za zdaj ni uspelo poenotiti niti režima testiranj in se dogovoriti, kateri so tisti simptomatični znaki, za katere lahko z gotovostjo rečemo, da gre za posebno bolezen kovid-19. Zaenkrat govorimo le o različnih skupkih simptomov, za katere lahko sklepamo, da označujejo to posebno bolezen. Lahko pa gre tudi za več sličnih bolezni ali že do sedaj znane bolezenske sindrome. Kovid-19 tako še vedno obstoji bolj kot hipoteza, brez neke trdne identitete. Kartografija bolezni je tako še naprej precejšnja neznanka, mogoče celo kompleksnejša od številnih rakovih obolenj. 

    Prav zato opozorila Svetovne zdravstvene organizacije o diagnosticiranju bolezni ne smemo spregledati. Pozitivni test sam po sebi še ne pomeni nič, ker okužbo SARS-CoV-2 in samo bolezen kovid-19 spremljajo številni tipični in netipični agensi, ki sami po sebi mogoče niti niso nevarni, v posamičnih kombinacijah pa so naravnost razdiralni. Pozitivni test CPR (Polymerase Chain Reaction) morajo obvezno ponoviti z istim ali drugim testnim postopkom in proučiti tudi druge simptome, za katere zdravstveni diagnostiki menijo, da so povezani z boleznijo. Šele takšen pristop nam omogoči kolikor toliko primerno, ne pa tudi natančne diagnoze. 

Bodoči socialni transfer, preko podpiranca do berača.

Sl.vir: FaithAndPublicLife

    Kot je videti, tudi tretji val pričakujemo popolnoma razoroženi. To pa pomeni, da bo vajo treba ponoviti od začetka. Obrambne okope preplavljajo številne virusne različice SARS-CoV-2; brazilska, britanska, španska, afriška … Nasproti so jim poslali cepilne injekcije, v katerih so raznovrstne učinkovine, od protiteles do RNK informacijskih mešanic, bolnišnice pa se znova pripravljajo, da bodo nekoliko zanemarile druge bolezni in se bodo posvečala predvsem kovidu-19. Ko bodo statistiki vzeli v roke podatke, bomo lahko ugotovili le, da je delež smrtnosti za kovidom-19 presneto majhen v primerjavi z umrlimi za posledicami raka in srčno-žilnimi boleznimi. Preprosto zato, ker je smrt pri enih in drugih precej pogosta in ob spretnem statističnem kartiranju bodo le redki sposobni zazijati od presenečenja, kako so lahko tako očitno zanemarili bolezni, ki jemljejo daleč največ življenj. Smešno, demokracijo smo spravili na raven, ko preštevamo zgolj še smrti in na podlagi neke hipotetične, nepreverljive umrljivosti sklepamo, koliko življenj smo, bomo rešili. No ja, prav statistični metodologi po drugi strani tudi opozarjajo, da bo zaradi zanemarjenja ključnih povzročiteljev smrti, nastopila presežna umrljivost z zamikom še zaradi njih. 

    V prihodnje tako lahko pričakujemo na videz prav paradoksalne rezultate umrljivosti. Vse se bo dogajalo z nekim zamikom. Dogodke bomo torej lahko vrednotili šele po določenem času, podobno kot danes opazujemo spremembe v vesolju, ki so se zgodile že pred časom. Svetloba, z njo pa osvetlitev nas bosta preželi, ko bo praktično najhujše že za nami. Če smo recimo leta 2020 ocenili presežno umrljivost glede na petletno povprečje 2015-2019 na 3648 oseb, bomo mogoče v naslednjih letih po številu umrlih padli celo pod omenjeno povprečje. Ne smemo namreč pozabiti, da se stvari, posledice, dogajajo z zakasnitvijo in da na neki točki število smrti lahko pade celo pod nič in tako postanejo primanjkljaj(1) zaradi preteklih presežkov. Zato je vsekakor pametneje, da se vprašamo, kakšne posledice bo imela epidemija na umrljivost kot celota, kot da zasledujemo le neposredni vpliv bolezni kovid-19. 

Prelet letal v čast koronovalskih zmagovalcev. Leteli
so na ukaz in tudi stali so na ukaz!

Sl.vir: Delo

    Vsekakor je bil spomladanski prelet letal preuranjen v čast obvladovanja virusa in zmagoslavja nad boleznijo covid-19, če ne celo smešen. Neprimeren, ko vemo, da virus postaja izjemno zapleten s številnimi pojavnimi različicami, bolezen sama pa ostaja skrivnostna; tako glede številnih simptomov kot poteka in trajanja. Kovid-19 je zato lahko oteženo dihanje, razboleli udi in izguba nadzora nad izločanjem, lahko je le vročina, glavobol ali kar odpoved resperitornega sistema, povzroča motnje pri delovanju srca, ledvic, mučno počutje ali pa gre le za suh kašelj, rahlo povišano temperatura in bolečine v zadnjičnih mišicah. Lahko je vse to in še kaj ali pa prav nič od tega. Kup vprašanj, ki čakajo na odgovore enkrat v prihodnosti!

    Nekaj se vsekakor dogaja. Nekaj, kar potuje po svetu s človeka na človeka in pušča na njem ter za seboj posledice. A o vsem premalo vemo, da bi se odzvali celovito, učinkovito in enotno. Ali virus SARS-CoV-2 s podtoni resnično ogroža človeštvo in družbe ali pa so to politiki z neustreznimi odzivi in ukrepi? Lahko tudi, da gre le za trodejanko, ki na kraju krajev niti ne bo tako dramatična in bomo število umrlih zlahka pripisali zmernim bolezenskim tveganjem, kot je na primer gripa, zaradi katerih ne bodo potrebni neki posebni ukrepi? 

    Ta trenutek so presežne smrti še premalo zgovorne. Mogoče so dejansko nastale zaradi pomanjkljivega medicinskega znanja in zdravstvenega varstva občutljivejših? Verjetno nanje vpliva tudi staranje same populacije, ki je z leti vse manj odporna, dovzetna za vdore različnih agensov? Ali pa smo ljudje na splošno izčrpani, iztrošeni; oslabel nas je nenehen stres, ki nam ga nalagata bivanje in odnosi v prenaseljeni skupnosti? Smo preveč hlapčevski, da bi se odločno postavili po robu zatiralcem, šefom, državnemu nasilju in plenjenju ter se ta naša mlahavost odraža tudi na napade virusov in mikrobov, na bolezen samo, ko se nas enkrat loti? Lahko bi tudi rekli, da nam primanjkuje odločnosti za sobivanje in delovanje v volčji skupnosti, če parafraziramo Thomasa Hobbesa(2). Vprašanj, zakaj se nam dogaja, kar se nam dogaja, je veliko in nobenega odgovora. Zgolj ugibanja in panično odzivanje. Brezumno bežanje od sočloveka, po navodilih ali že zaradi afekta, ker se bojimo, da ga je virus SARS-CoV-2 ali katera izmed številnih mutacij izbrala za gostitelja. 

Sl.vir: SledilnikCovid-19

    Presežne smrti, tistih 3648 trupel nas je očitno prepričalo, da gre dejansko za nekaj hujšega, usodnejšega od sezonske gripe. Slednje resnici na ljubo skorajda nismo beležili. Kot da se je umaknila, sramotno poniknila zaradi veličastnega zoovirusa. Spet vprašanje brez odgovora. In v kopičenju teh številnih neznank kljub vsemu iščemo odgovore o posledicah, ki jih bomo občutili prebivalci, gospodarstva, države in njihovi politični sistemi. Vsaj približno bi radi ocenili posledice nenehnega valovanja bolezenskega stanja, da ne bomo tavali v neznanem kot do sedaj, kot kakšne zmedene kure, ki jih spustijo na dvorišče, nad katerim preletava kragulj.

    Tako pa nemočni, utrujeni od strahu in njegovega poveličevanja ponovno stojimo na nezavarovani obali in čakamo na tretji zloglasni val. Nikakor nam ne gresta iz glave diagram in delež 17,3 odstotka več umrlih od preteklega petletnega povprečja. To je, kot bi leto trajalo 63 dni oziroma dva meseca več, zapišejo pri Sledilniku Covid. Slabše so se drezali le še v Rusiji, za dober odstotek manj presežno umrlih so našteli v Belgiji, za 3 v Angliji z Walesom in Srbiji. V ostalih evropskih državah so se odstotki gibali okrog deset ali krepko manj. Hrvaška in najbolj obrekovana in zaničevana Švedska sta imeli 8,3 oziroma 7,9 odstotka več umrlih od petletnega povprečja, Nemčija tri desetinke več od 5 odstotkov. Kje za boga smo zgrešili in kaj smo delali narobe v državi s policijsko uro in strogim režimom omejenega gibanja?

    "V primerjavi z nekaterimi drugimi državami je bil vpliv prvega vala na presežno umrljivost torej povsem zanemarljiv, vpliv drugega pa žal prav nasprotno," zapišejo pri Sledilniku Covid-19(3) in dodajo: "Glede na skupno število presežnih smrti lahko z gotovostjo trdimo, da je lani covid-19 posredno in neposredno zvišal umrljivost bolj, kot pa so jo uspeli ukrepi znižati (posredno in neposredno), rezultat pa je presežek smrti." 

Kraje in ulice prepuščamo sencam, zagrobnim
zgodbam pirnca Teme.

Sl.vir: ObcinaHoceSlivnica

    Seveda pri tem še zdaleč ne gre le za presežno umrljivost, ki ji je botroval kovid-19, ampak tudi za nižjo umrljivost v nekaterih drugih primerih, najpogosteje zastopanimi med vzroki za smrt. Recimo, večkrat se je že skozi zgodovino potrdilo, da se z recesijo umrljivost kratkoročno zmanjša. Tako je bilo tudi tokrat. Ukrepi so preprečili širjenje gripe, zaradi omejevanje gibanja in prometa je bilo manj prometnih nesreč, zmanjšalo se je število usodnih primerov zaradi onesnaženega zraka. Upoštevati moramo, da so mnogi, ki bi tudi drugače umrli, imeli številne pridružene bolezni. V tem primeru je smrt nastopila nekoliko prej, in praviloma bi moralo biti ob naslednjem valu in po njem umrlih zaradi ali s covidom-19 bistveno manj, če, razumljivo, če ne bo nekih drugih zapletov, ki bodo nastopili z zakasnitvijo nekaj mesecev ali let; recimo zaradi slabo zdravljenih ali celo nezdravljenih in prepozno odkritih usodnih bolezni, duševnih stisk. Nihče pravzaprav točno ne ve, v kaj bo preraslo naraščanje življenjske bede, kakšne bodo posledice pomanjkanja dela, skromnejše prehrane, ponovnega naraščanja onesnaževanja, odlaganja strupov v bližino bivališč in drugih odpadkov? 

    Kljub le 5,5 - odstotnemu zmanjšanju BDP se nadaljuje siromašenje osebnega, podjetniškega in družbenega materialnega standarda ter vitalnega življenjskega sloga. Zato je verjetno nekoliko prezgodaj, da bi pod črto potegnili sklep in trdili, da se bomo kmalu vrnili v neko prejšnje, kolikor toliko običajno stanje. Dokler ne bodo znani vsi neposredni in posredni učinki epidemije ter ukrepov, sprejetih za njeno zajezitev, tudi rezultati cepljenj, bo vprašanj še vedno več kot primernih odgovorov. Nesporno je zgolj, da so vlade neupravičeno posegle v demokracijo, zatrle glas javnosti in v ozkih krogih sprejemale odločitve o omejitvi ali odpravi, če tudi začasni, posameznih človekovih pravic. Pri tem so namerno spregledale, da demokracija predstavlja najširši politični pristop k dogovarjanju in odločanju s soglasjem o najbolj občutljivih družbenih stvareh. Uzurpiranje temeljnih pravic ljudstva pa ne more opravičiti nobena, še tako nevarna zdravstvena grožnja, niti pandemija. Še posebej ne v družbi, ki je enkrat že zastavila javno voljo za politične cilje. 

Navedki;

(1) Presežna umrljivost v letu 2020. sledilnik.org. 12. februar 2021. https://medium.com/sledilnik/presežna-smrtnost-v-letu-2020-99840508e337 

(2) Thomas Hobbes. Angleški filozof (1588 - 1679). V Leviathanu je predstavil zamisel družbene pogodbe in naravno stanje, ki ga je nasledila pri delovanju človeška družba. Homo homini lupus - Človek človeku volk in Bellum omnium contra omnes - Vojna vseh proti vsem, sta reka, ki najbolj jedrnato ponazarjata njegovo sociološko razmišljanje. 

(3) Presežna umrljivost v letu 2020. sledilnik.org. 12. februar 2021. https://medium.com/sledilnik/presežna-smrtnost-v-letu-2020-99840508e337