The Health Building

Vsaka zgradba je sestavljena iz na tisoče različnih elementov. Da stoji in kljubuje času, v njej delujejo številne kemijske snovi, ki skrbijo, za ohranitev oziroma okrepitev statičnega ravnotežja in dihalnega ovoja, zidovja, skeleta, preko katerega poteka izmenjava energij (toplotno in svetlobno sevanje) z okolico. Obstoj posamične zgradbe ni odvisen zgolj od rezultante sil, kemizma znotraj nje in naših posegov, temveč tudi od vplivov neposrednega okolja, od bivalnih pogojev in bivalne varnosti. 

Reči se starajo. Življenjsko dobo jim poleg naravnih silnic odreja tudi človek s tvorjenjem, oblikovanjem in obdelovanjem snovi. Ko posamezni element v zgradbi snovi popusti, je dotrajan, ga običajno zamenjamo. Ko je proces dotrajanosti zajel celo zgradbo in je postala njena statika vprašljiva, ker so procesi vezivne kemije zastali ali so pričeli delovati celo v nasprotni smeri, sile v okolju so jo začele izpodjedati ali gristi, jo največkrat porušimo in na prejšnjem mestu običajno postavimo novo. 

Podobno je s človekom. Umetni procesi, ki jih človek poraja, so pri njem organski. Največkrat potekajo samodejno z izmenjavami znotraj njega in v razmerju do okolja. Razlika je zgolj v dinamiki in številčnosti procesov, ki potekajo v anorganskih materijah in organskih sestavih. V slednjih jih je na desetine milijonov več in tečejo bistveno hitreje. Praktično porajajo sami sebe iz stanj znotraj teles in pod vplivi iz okolja. Gibanje jih spodbuja in konflikti so njihov katalizator ter obratno, mirovanje, lagodnost in protistresnost jih upočasnjujejo. Ko se procesi umirjajo, postajajo vedno manj odporni na silnice in higienske organizme, ki spodbujajo uničenje. Novo življenje se preprosto ne mora porajati drugače kot v propadanju obstoječega. Ko procesi zastanejo nastopi smrt, ki pa glede na rečeno, ni nič drugega, kot zgolj nadaljevanje življenja znotraj naravnih procesov. Atomi in molekule prehajajo v drugačna stanja in delovanja in so prav preko teh novih funkcij v izmenjajočem, pulzirajočem razmerju z vesoljem. Brezčasnost in neskončnost se porajata v kaosu, v informacijskem megatronu, daleč od zavesti človeka in se ne ozirata na njegovo težnjo po večnosti. 

fotografija: Mali Lošinj, 2014. Ferdo Falir

Novo in zdravo, telesno in duševno, procesno učinkovito se v bistvu poraja s preobrazbo propadanja v življenje in transformacija vedno poteka preko navidezno končnega dejanja, to je smrti. Podobno je tudi z življenjem stvari in organizmov. Vijake na strojih nadomeščamo, posamezne stroje menjamo z bolj učinkovitimi, stare zgradbe rušimo, jih predelujemo v nove gradbene elemente in gradimo po sodobnih arhitekturnih, gradbenih, socialnih in biodinamičnih principih. In človek, izumitelj časovnega traku, po katerem meri lasten obstoj v sosledju dogodkov znotraj vesolja? Na dolgost lastnega življenja zaenkrat še ni sposoben vplivati, zaradi programirane celične smrti. Lahko pa poskrbi, da ne pospeši izvajanja programa, ki je zapisan v telomerih in si življenja po nepotrebnem ne poslabša in skrajša. 

Health Building je mnogo več od zgradbe same. Je zgradba in graditveni, krepitveni procesi, ki se odvijajo v njej in izven, v okolju in vplivajo na dinamiko v zgradbi sami.  Povedano preprosto, Health Building je krepčilni življenjski slog. Doživljati in živeti ga je mogoče zgolj celovito in sicer kot skrb za enovitost duše, telesa in duha, odnosov ter okolja znotraj katerega se porajata socialna kultura in naravna simbioza. Health Building je življenjski slog za vzpostavljanje, vzdrževanje in krepitev homeostaze. Gibanje in konflikt tvorita temelj paradigme. O vsem ostalem pa bolj ali manj razglabljamo, postavljamo števine teorije, ki pa jih nikakor ne uspemo vgraditi v življenjsko celoto. Smisel in osnovna bit zdravja torej ni zdravje samo, temveč polnokrvno življenje in njegova sposobnost, da sprejema in uživa v glasbi neštetih variacij. Zdravje in njegova krepitev sta v prvi vrsti finančni in potem tehnični proces, sila redko pomembna za življenje. Ločiti moramo namreč med vzrokom in posledico. Zdravje je vedno posledica življenja in nikoli obratno. Obratno je namreč vedno vzvratno in nepovratno. Za obstojnost in dolgoživost zgradbe, v kateri domujemo, je torej še kako pomembno, kakšno življenje smo in ji bomo privoščili!