Za prst v rit, pokliči SVIT
Odgovor mojemu skrbnemu Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje
Že kmalu po petdesetem so na moj naslov začela prihajati obvestila in pozivi, da se vključim v program Svit. Preko slednjega mi je omogočeno, da vsaki dve leti pregledajo vzorce mojega blata in v primeru, da bi odkrili krvave sledi, ki opozarjajo na možne predrakave in rakave spremembe, me napotijo na kolonoskopijo, v primeru potrjene diagnoze pa na hiter reševalni poseg, ko je zdravljenje lahko "zelo uspešno" (ali pa tudi ne!) (1). Resnično velikodušna poteza sistema, ki jo, se razume, plačujemo iz našega obveznega zdravstvenega zavarovanja, in prav je, da po desetih letih neodzivanja odgovorim na njihova "spodbudna" in redna vabila. Jasno, ne v skladu z občimi pričakovanji, ampak kot človek, posameznik (v kartezijanskem duhu: Cogito ergo sum!) (2), in ne nekakšen numerus clausus(3) ali celo statistični podatek, kot me obravnavajo odgovorni pri programu.
 |
| Ne pozabi na vabilo! Vključi se v program SVIT in poglej v lastno rit! Vir: SVIT |
Najprej bi rad izpostavil, kar bom seveda ponazoril v nadaljevanju, da se mi sam program zdi v celoti zgrešena družbena naložba. Namreč, medtem ko se soočamo s prenatrpanimi zdravstvenimi zavodi in bolnišnicami, ko ljudem ne morete več ponuditi niti storitev osnovnega zdravstva niti jih pravočasno zdraviti, da se bolezen ne razvije v resnično drago pogubo, se greste na drugi strani razkošno preventivo množičnega diagnosticiranja in jo spreminjate v zastraševalno propagando, katere temeljni cilj je le blagostanje manjšine (zdravnikov in administrativnega osebja v programu) na račun naivne večine. Že če bežno pogledamo rezultate vaše humanistične utopije, bomo hitro uvideli njen nesmisel, še več, njeno neučinkovitost in nenormalno razkošno zapravljivost.
 |
| Mamografija. Sodobna diagnostika ali srednjeveška inkvizicija? Vir:Zdravstveni portal |
Ste resnično prepričani, da je prst v riti že rešil kakšno življenje? Osebno globoko dvomim v to, kljub vašim navedbam, da ste leta 2016 pri kar 12.378 osebah ugotovili pozitiven izvid in ste pri večini njih tudi opravili kolonoskopijo. Vendar, če si ta podatek poskušamo ogledati nekoliko bližje, ugotovimo, da ste odkrili 309 primerov raka debelega črevesa in danke oziroma približno 0,17 % presejanih primerov, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. To je še vedno le 18 % vseh odkritih rakov na debelem črevesju, če upoštevamo, da bolezen narašča po letni stopnji 2,1 % zaradi staranja prebivalstva. Koliko od teh bo padlo v tisto polovico, ki preživijo še pet let po postavljeni diagnozi, ne moremo napovedati, kot tudi ne moremo izračunati, kakšno je tveganje, da osebe z odkritim rakom umrejo za kakšnim drugim vzrokom. Lahko tudi za katerim od rakov, ki jih s kolonoskopsko diagnostiko ni mogoče odkriti, morda celo za posledicami same preiskave, če spodbudi bolezenski proces? Statistika, ki nam praktično ne pove nič o pravih vzrokih umrljivosti, vseeno kaže, da se možnost, da bodo osebe po petdesetem letu zbolele za rakom, hitro veča. Od vseh rakavih bolnikov, pri katerih so odkrili bolezen leta 2014, je kar 60 % odpadlo na osebe, starejše od 65 let.
 |
| Endoskopski poseg: Ubiti ali sprožiti bolezen? To je vprašanje! Vir: 24ur.com |
Torej, če prav razumem, me boste, ko ugotovite, da sem zbolel za rakom na debelem črevesju, na vse pretege poskušali ozdraviti, da me bo potem pokopal kakšen drug rak oziroma katera izmed številnih drugih bolezni; mogoče celo bolj neugodnih in neprijetnih. Res, to se mi zdi podobno reševanju obsojenih na smrt, ko oblasti naredijo vse, da človeka spravijo toliko na noge, da ga potem lahko ubijejo, kot je to odredilo sodišče v imenu ljudstva.
Kakorkoli že, vaše reševanje izgubljenih vojakov Ryanov ni zgolj nelogično zastavljen program, ampak je tudi drugače neučinkovit, kot lahko posumimo že na podatkih SVITa iz leta 2016. Če opravimo kratko duhomorno primerjalno analizo med statističnimi podatki za leto 2014 in 2016(4), lahko ugotovimo še naslednje:
Večino rakov na debelem črevesju in danki so torej odkrili mimo programa SVIT, ki so ga zagnali leta 2009. Leta 2014 ste v program vključili 253.335 prebivalcev. Odzvalo se je 54,5 odstotka, pri
katerih ste našli 8.108 pozitivnih primerov in na podlagi kolonoskopije diagnosticirali 159 rakovih primerov oziroma 0,22 % od 137.801 vrnjenih vzorcev. Dve leti kasneje ste v preiskavo vključili 307.505 prebivalcev, odzvalo se jih je 57,19 % oziroma dobrih 3 % več glede na odzivna deleža sodelujočih v preiskavi. Pri 137.801 vrnjenih vzorcih ste naleteli na pozitivni izid pri 12.378, od katerih ste pri 309 testirancih diagnosticirali raka s kolonoskopijo oziroma 0,17 % primerov od skupno vrnjenih vzorcev. Kaj nam številke govorijo, če jih primerjamo s skupnim številom odkritih rakov na debelem črevesju in danki po obeh letih? Da se je odzivnost nekoliko povečala, saj se je glede na 21 odstotkov (307.505/253.333) več povabljenih, da se vključijo v presajalni program, odzvalo 27 odstotkov (175.881/173.801) ljudi ali dobre 3 % več glede na delež povabljenih v program leta 2014 in da so odkrili kar 52% (159/309) več rakavih primerov, a v absolutni vrednosti deležev glede na tiste, ki so se vključili v preiskavo, vseeno pol destinke manj (0,17/0,22). K skupnemu številu odkritih bolezenskih primerov je SVIT prispeval dobrih 10 odstotkov leta 2014, dve leti kasneje (2016) pa domala petino pozitivnih diagnoz.
 |
| Preventiva (Zora, Dora, Svit) je očitno zdravstveni privilegij. Vir: Finance, NIJZ |
 |
| Obsesija bogate izbire. Le tiste tabletke med njimi ni, ki starega pokonci drži. Vir: Zlata leta |
Vsekakor zaznaven napredek bi lahko rekli in podobno kot zagovorniki programa: pobudniki, organizatorji, ambasadorji in "ozdravljeni", trdili, da izpolnjuje zastavljene cilje, v kolikor … V kolikor seveda podatke in spoznanja presojamo le znotraj omejenih parametrov, tudi statističnih. Glede na povedano bi podobno lahko trdili tudi za vesoljsko ladjo s štirimi člani posadke, ki smo jo uspešno pospešili do skoraj zavidljive svetlobne hitrosti. A ko bi se ozrli nazaj proti Zemlji, bi opazili, da gre v bistvu za mrtev planet, če bi od njega sploh še kaj ostalo, ker smo mu pobrali domala vse energijske vire, vključno z atomskimi jedri, da smo lahko zagotovili dovolj energije za takšno hitrost. Noro, porečete, pobijemo sedem milijard, da omogočimo enkratno znanstveno izkušnjo štirim ljudem. In slične vesoljske ladje s svetlobnimi ambicijami letajo tudi po našem zdravstvu. To so prav vsi preventivni programi za odkrivanje raka (Dora, Svit, Zora).
Pri vseh gre v bistvu za logično predpostavko, teoretično, čeprav nedokazljivo zablodo, da bolj zgodaj odkrijemo raka, več imamo možnosti, za popolno ozdravitev. Mar res? Poglejmo, kaj pravijo v eni izmed uradnih ustanov pri nas, kjer se ukvarjajo z beleženjem pojavov rakovih obolenj, SLORA(5):
" Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike."
 |
| Nujna pomoč? Kje pa, čakam le, da me uvrstijo na seznam za naslednje leto. Vir: google books |
Potem še na hitro omenijo, da so dejavniki tveganja odvisni predvsem od naših navad, življenjskega sloga in v isti sapi poudarjajo, da gre, razen v redkih primerih, za starostno bolezen. Da dejansko o sami bolezni vemo izredno malo in da so kakršnekoli napovedi o njenem uspešnem premagovanju še preuranjene. Avtorji na isti strani še zapišejo: "Uspešnost in učinkovitost prizadevanja zdravstvene politike in služb zdravstvenega varstva za obvladovanje raka je mogoče objektivno vrednotiti le z ustreznimi podatki o bremenu te bolezni in njegovem spreminjanju v času." To pomeni, če se navežemo kar na besede doktorja informatike Hoifunga Poona, ki jih je Thomas Schulz povzel v članku Z računalnikom proti raku (6): "da je na milijardah strani znanstvene literature zakopanih neskončno število podatkov o bioloških procesih, mehanizmih zdravljenja in kliničnih raziskavah. … Za zdaj je v največji podatkovni zbirki shranjenih okrog 27 milijonov medicinskih obravnav, ki so že digitalno dostopne. Po svetu poteka nekaj tisoč novih raziskav o raku, katerih izsledki so javno objavljeni."
 |
| Ko stroji živijo tvoje življenje. Vir: KCS Zagreb |
Spoštovani, kot vidite, je pisanost bolezni, imenovane rak, prerasla kognitivne, pa tudi bibliotečno procesne sposobnosti posameznikov in naše družbe. Vi pa brez nekega pravega premisleka trdite, da je bolezen obvladljiva, če jo zgodaj odkrijemo. To seveda ni nič drugega kot poceni demagogija, s katero načrtno siromašite zdravstveno blagajno. V kolikor dejansko mislite, kot govorite in pišete, potem se resno sprašujem, ali se niste preveč oddaljili od znanosti in pristali v sferi metafizike. In čeprav epidemiologi trdijo, da se pojavnost obolelih za rakom na debelem črevesju in danki zmanjšuje po stopnji 5,2 % prav po zaslugi SVIT, je takšna trditev čista neumnost. Presejalni program SVIT je namreč le diagnostika; samo to in nič več, in trditi, da že odkrivanje bolezni preprečuje tudi njen nastanek, je že v osnovi nelogično in v celoti napačno. Hitra diagnostika vsekakor lahko prispeva k nekoliko daljšemu življenju. Temu ne bom oporekal, čeprav nekateri menijo, da zgodnje poseganje v samo bolezen življenje tudi skrajšuje, predvsem zato, ker v nekem času rak mutira, se preoblikuje in ponovno udari. In v zvezi s tem se zastavlja ključno vprašanje: "Kako poiskati pravo kombinacijo zdravilnega koktajla po meri posameznika, in to za milijone bolnikov?" Namreč? "Za zdaj je odobrenih približno 200 učinkovin proti raku, več kot 1200 zdravil še klinično razvijajo. Že samo kombinacija dveh pomeni par sto tisoč možnosti, kombinacija treh pa skoraj 300 milijonov."
 |
Zaključna dela v zdravstvu
ne poznajo privilegijev in čakalnih vrst.
Vir: Prvi.tv Hrvatska |
Torej, kaj in kako zdravimo, kadar trdimo, da zdravimo raka? Je rak tipična bolezen, ki se je lahko znebimo šele, ko ozdravimo človeka? Za zdaj lahko ugotovimo zgolj, da je človek hudimano trpežno bitje. Samo pomislite, koliko let vztrajnega in načrtnega zastrupljenja potrebuje sodobna medicina, da organizem podleže? Vendar, ko bolezen enkrat sproži uničujoči sindrom, človeku ne morejo pomagati niti najbolj izobraženi, vneti in specializirani konziliji tega sveta. Če bi bilo to mogoče, bi mnogi, ki so si lahko privoščili stvarjenje lastnih nebes na Zemlji, še danes živeli. Ampak evolucija organizmov je vtkala v vsakega od nas kopico pravil, meril in pasti, da kaj takega še dolgo ne bo izvedljivo.
Trdite, da je rak predvsem bolezen starostnikov. Pomislite! Torej prej ali slej, če že ne odpove kakšen drug, vitalni telesni organ, ožilje, živčevje, srce, jetra, možgani, ledvice, pljuča, bo rak vedno in zagotovo poskrbel, da skrajša našo dolgoživost. Preprosto zato, ker obstoji nekaj milijonov načinov za njegovo zdravljenje, a je trenutno še vedno najbolj uspešno rezanje "podivjanega" tkiva ali njegovo ubijanje z radioaktivnimi žarki. Za kaj drugega imamo enostavno premalo znanja ali pa zaupanja v posameznega človeka, da ob primerni zdravniški podpori lahko sam vzpostavi nazaj harmonijo presnovnih procesov. Seveda, v kolikor se nek skrivni zapis v nas ni odločil, da nas dokončno pošlje v kozmično reciklažo, preureditev delcev, njihovih zvez in informacij, ker so ga izračuni prepričali, da kot duša in telo premalo nudimo v zameno za bivanjske radosti, zrak, vodo, hrano in surovine. To, čemur mi pravimo priroda, se obnaša presneto razumno in varčno, racionalno, če vam je ta izraz ljubši.
 |
"Iz delcev si nastal in v delce se povrneš."
Ta zaveza: Preobrazba
Vir: Premarhardi.wordpress.vom
|
Je torej zdravstvo čisto navaden blef, po zaslugi katerega nam milijarde polzijo iz žepov. Razumljivo da ne. Zaslužno je za marsikatero spoznanje o nas in mnogi preživijo, ko bi jih še pol stoletja nazaj zagotovo odnesli v krsti. Človek s pomočjo današnje medicine velikokrat ukani Madame Smrt. Torej tudi omenjena gospa ni več vsemogočna! Kljub temu pa bo treba narediti korenit korak naprej in današnje zdravljenje enkrat že potegniti iz okrilja srednjeveške medicine, kjer so bolečino zdravili z bolečino; in tako je največkrat še danes. Invazivno diagnostiko, po zaslugi katere z iglami prebadajo telo, stiskajo joške, s sondami vdirajo skozi ritne luknje, z rentgenskimi žarki preslikavajo tkiva, jih režejo v plasti in določajo stanja s pomočjo izotopov, je treba čim prej pospraviti v muzeje; skupaj s potratno neuučinkovito in nepotrebno preventivo. Namreč, podobno kot po razgibanem zemljišču ne moremo voziti brez primerno odzivnih blažilcev, tudi enkratnih posameznikov ne moremo obravnavati po enotnih merilih. Ena izmed osnovnih lastnosti človeka je, da se v vseh pogledih razlikuje od drugih. Podobnosti so zgolj naključne in posplošitve nikdar dobrodošle. Tudi drugače bi v tem svetu variacij ne našli dveh z istim prstnim odtisom ali šarenico; različno se odzivamo na dotik, naš sluh drugače zaznava glasovne frekvence, številni so odtenki okusov in vsak organizem vzdržuje specifični presnovni sistem.
 |
| Namesto darovanja družice, možinje, te raje v lastni domišljiji prerodim, da si ustvariš svet po svojih zamislih
Ta zaveza: Preobrazba
Vir: Premarhardi.wordpress.vom |
Vsekakor ne moremo zanikati, pohval in izrazov sreče, ki jih občutijo nekateri, vključeni v Svit, ker ste pravočasno zaznanali bolezen, da ni postala usodna. Toda trditi človeku pri šestdesetih, da mu diagnosticiran rak debelega črevesja ali danke v zgodnjem stadiju lahko reši življenje oziroma mu ga kakorkoli izboljša, je le pretirano. To je tako, kot bi nekomu, ki pada čez slap, kričali, da bo živel najmanj toliko, dokler ne bo priletel v vodno gladino ali skalno čer. Prej ali slej udariš ob dno. Možnosti, ki te pritisnejo ob tla pa so številne. Tako številne, da je razmišljanje o življenju kot izjemnem daru stvarstva, čista neumnost. Naše vesolje je staro blizu štirinajst milijard let, domače osončje beleži tretjino te dobe, povprečna življenjska starost pa se suče okoli 74 zemeljskih let. To je približno 5,2 milijoninke starosti vesolja oziroma 1,8 milijoninke starosti matere Zemlje. Torej trditi, da smo nekomu rešili življenje, ki ga bo dokončno izdalo najkasneje v nekaj desetletjih, res ni nevem kakšen dosežek. Čemu le, se potem "njegove svetosti življrnja" tako vztrajno oklepamo, da smo pripravljeni celo svoja zadnja leta ali mesece prebiti v lažni atmosferi, z zdravstvenim osebjem ob sebi, v umetnem okolju aparatov za vzdrževanje vitalnih funkcij in s kopico zdravil na dosegu roke, za katera niti zdravniki sami ne vedo, čemu in komu pravzaprav še služijo, ko pa za ugodje v obdobju odhajanja zadostuje že plitev srk lavdanuma(7) vsake toliko časa. Je eno življenje in ena je smrt!(8)
Opomniki:
(1) Avtorjeva pripomba na predstavitev programa SVIT.
(2) "Cogito ergo sum - Mislim, torej sem!" Misel, ki jo je v dualističnem pomenu ločitve duše in telesa izrekel Rene Descartes, filozof in matematik (1596-1650)
(3) Numerus clausus - določeno omejeno število. Prvotno so izraz uporabljale evropske unverze, pojasnjeval pa je omejitve pri vpisu, ker so bile želje večje od razpoložljivih mest. V konkretnem primeru uporabljam sintagmo za program SVIT, ker je sodelovanje v njem starostno (50-74) in po pogostosti testiranj (dve leti) omejeno, verjetno pa bilo tudi številčno, če bi se vsi po vrsti, kot so hiše v Trsti (disciplinirano) odzvali na njihov poziv.
(4) V informacijski dobi naše vrlo zdravstvo potrebuje dve leti in več, da objavi verodostojne podatke. Že tu lahko vidimo, kako učinkovite so njegove službe in kakšna je pravzaprav odzivnost stroke. V zdravstvu je več kot očiten sindrom zapoznele odzivnosti, katerega končne posledice so prav vrste.
(5) SLORA, Slovenija in rak, Register raka RS. http://www.slora.si/oraku . 22. november 2017
(6) Schulz, Thomas. Z računalnikom proti raku. Mladina 46, 44-46. Mladina d.d., Ljubljana
(7) Lavdanum - tinktura narajena iz devet enot alkohola in ene enote opija v prahu.
(8) Asociacija na pesem Otona Župančiča, Domovina je ena…
Komentarji
Objavite komentar