Nekrolog blog: Deček se ne bo več igral

Preminul je Hugh Hefner, igrivi fant, deček igrača, iluzionist, Fuk Fehtar, kot smo ga poimenovali v pod alpski domačiji. Izumil je Playboy, zajčice, The Playboy Mansion West, bordel s slogom in prvovrstnimi ljubicami. Bil je eden izmed stebrov moške emancipacije in hkrati pobudnik ter tudi vnet zagovornik ženskega osvobajanja iz malodušja in dolgočasja patriarhalne družbe; predvsem mlajšega dela populacije. Umrl je nekdo, ki je mnoge prepričal, da mu služijo, nekdo, ki je v pritlehnih podeželskih dušah sprožal tudi zavist, tako v moški kot v delu ženske populacije. Hugh je bil velik! Zdaj gre zato, da vznikne še kakšen večji, takšen, ki bo pokopal velikega Hugha in spomin nanj. Razpis je odprt!

Nedvomno je Hugh pomemben za človekovo emancipacijo, precej bolj od številnih filozofov, ki na široka jadra razpenjajo traktate, a se veter nikakor noče ujeti vanje. Dokaz več, da emancipacija nima nič skupnega s filozofijo, da se o svobodi ne more razpravljati, da svoboda ni akademska tema. Svobodo je namreč treba živeti, če jo že hočemo dojeti, podobno kot živimo suženjstvo. Brez slednjega namreč ni svobode oziroma nasprotja, kontrasta. Nasprotja namreč porajajo želje, hrepenenja in dejanja ter vsekakor zavist. 

Hugh Hefner, Gojitel zajčjega carstva čutil.        Vir: CNN.com

In prav takšno svobodo je živel znameniti stanovalec v Playboy Mansion West. Bil je pravo nasprotje drugega cineasta "Zlate Amerike", aeronavta, ustanovitelja Lockheeda, obsedenca s čistočo, skrivnostnega Howarda Hughesa, ki je na svoj zadnji polet iz Acapulca v bolnišnico v Hustonu odšel dobrih štirideset let prej. Oba sta se svetu poskušala dokazati in se tudi sta. S to razliko, da je Hughes s svojimi izumi in številnimi tehnološkimi podjetji odšel kot znanilec nove dobe, Hefner pa v zatonu erotične industrije, ki jo je zagnal. 

Marilyn Monroe, vse za 50 centov
Vir: divinemarilyn.canablog.com

In če za Hughesa lahko rečemo, da je bil obseden, ne le s podrobnostmi in zlonamernimi mikrobi, ampak predvsem s podobo prihodnjega sveta, za Hefnerja lahko trdimo, da je klonil v z nostalgijo prežetem vzdušju starega. Prvi je odšel prav gotovo v nebesa, drugi bo ostal na Zemlji. Prej ali slej mu bodo sledile tudi zajčice, ljubka bitijca, ki so skrbele za radost v Heffnerjevem dvorcu. Biofizika in tehnologija bosta vsekakor nekoč obrnili ključ nesmrtnosti, filozofija nikoli! Vsaj taoistična ne, h kateri se je zatekel Hefner. Po zgledu kitajskih velikašev, sledilcev taoističnih načel, je v posteljo legal z mladimi, prikupnimi punčarami. Že res, da je mladost najbolj prepričljiva obramba pred nenasitno madame Smrt, vendar gospe nikakor ni mogoče odgnati z naivnimi triki. In če kaj, mladosti ravno ne moremo pripisati neke modrosti. Tudi po vseh drugih definicijah. Bolj verjetno je, da človeka v devetdesetih letih prej pokoplje kakšno iznenadno vzburjenje, kot pa tečna, betežna baba za štedilnikom, tarnajoča monotonija. 

Da bi spoznali poslednjo resnico ali življenjsko skrivnost, kot vam je ljubše, ni treba potovati na Vzhod, Zahod, Sever, Jug. Dovolj je, da stopite pred vrata svoje omejene zasebnosti in pohodite prvo mravljo, ki jo vidite. V trenutku bo jasno vse. Hefner se je tega očitno zavedal, zato zadnja leta skorajda ni zapustil apartmaja, v katerem je trepetal pred zadnjim dejanjem, zavit v nočno haljo. Če se je že pokazal občinstvu v družbi dveh plavolasih mladenk, je bila to bolj predstava, reklama za propadajoči imperij, za življenjski slog, ki ga praktično nihče več noče živeti. Začel je s slečeno blondinko Marilyn Monroe in končal je v družbi, verjetno oblečenih, prav tako blondink. No, tukaj stilu ne moremo oporekati. Hefner je bil do konca zvest plavolasi iluziji. Vendar je svoje delo opravil samo na pol. Mož, ki je sebe razglasil za zagovornika svobodnega fukaškega življenja, za emancipatorja in svobodoljuba, si očitno ni upal naslikati vsega tistega ženskega razkošja med nogami, na naslovnici. Pot do "skrivnostne" tople mehkote je spretno prekril, najprej s košatimi grmički tam spodaj, kasneje z estetskim frizurami, tankimi risi, na kraju s pristno, nedolžno, gladko obrito goloto. Iz ženskega telesa je naredil misterij iz njihovega mednožja angelsko popolnost za na obok sikstinske kapele. 

Preobražena Michelangelova angelca za Sikstinsko kapelo
Vir: Playboy

Hugh Hefner je bil vsekakor nekakšen Michelangelo novodobne religije. Ne pa tudi Leonardo, izumitelj, znanstvenik, upodobljevalec resničnosti. Potvarjal je bistva, ni bil pristen in iskren do občinstva. Ženska mednožja je razvil v estetske dodatke, v broške, ki se pripenjajo tam spodaj in s pristnim življenjem nimajo nič skupnega. Prava licemerska iluzija, ki jo je uspelo ovreči šele Larryju Flintu, človeku, ki je razsežno pornografsko industrijo utemeljil na prvem amandmaju ameriške ustave. Svobodo govora je pretvoril v najbolj pristno vizualno sporočanje, dobesedno. Mnogi, ki se drugače zavzemajo za objektivnost poročanja in medijem ter novinarjem očitajo nedoslednost, pristranskost, izkrivljanje resnice, so ga razglasili za svinjarja. Kako tudi ne! Pornografija je najboljši način za proučevanje človekove duševnosti, fobij, frustracij, obsesij, mentalnih patologij, zavor, predsodkov. Namreč, ko je človek oblečen, je eno, ko je slečen, je popolnoma nekaj drugega. Ko gleda nagice v Playboyu, se izgovarja na estetiko, ko si daje duška nad Hustlerjevim magazinom, pa se od njega odvrača z gnusom. Verjetno, da prikrije nagone, zaradi katerih je pravzaprav prišel v stik s "pohujšljivim", čeprav presenetljivo objektivnim svetom. 

Howard Hughes: Znanilec barvne pornotehnotehnološke navidezne resničnosti
Vir: content.time.com

Hugh Hefner je bil nedvomno protagonist slogana: "In God We Trust". Prav je, da izzivamo, vendar izključno v mejah spodobnosti in vere. Pa se pozabavajmo še malo s statistiko. Hugh je trdil, da se je igral z več kot tisoč ženskimi telesi. Ne zamerite, če smo jih z izrekom osvobodili miselnih in duhovnih lastnosti, osebnosti. Vendar, ko gre za šport, je orodje eno, tekmovalec pa čisto nekaj drugega. Če omenjena dejstva nepremišljeno pomešamo, dobimo zapletena razmerja, ki jih kasneje največkrat rešujejo socialne službe, psihiatri, župniki, poštarji, vrag si ga vedi čigavi starši, mogoče celo kakšni drugi obetavnejši športni trenerji. Da ne zaidemo! Koliko je bilo med Hefnerjevimi testosteronskimi spodbudami feministk, žal ne vemo. Prav gotovo se je našla kakšna, ki je hotela na Hefnerjevem tiču preveriti trdnost njegovih ali lastnih načel? Recimo, da je imel Hefner res fukaško aktivnih dobrih 60 let.

Larry Flint: Verski fanatizem proti pornografovim sanjam
Vir: Imgur

Sklepamo glede na njegovo dolgo življenje in na razmerja v puritanski Ameriki, v kateri je odraščal. Preden zares začnemo, izdamo prvo revijo s sramežljivimi nagicami. Kako prisrčno, mar ne? Tisoč deljeno s šestdeset, bodimo radodarni in zaokrožimo na 17. S čim zaboga se je hvalil Hefner. Toliko, jih namreč vsako leto nabriše vsak običajen podalpski kurbir, in to praznih žepov. Nekdo s Hefnerjevim ugledom, multimilijonar, lastnim letalom in stilskim bordelom, bi moral številko najmanj desetkrat preseči, že glede na to, da se je pomlajeval z načeli taoistične filozofije. To še največ pove, kakšen blefer je Hefner bil in upravičeno lahko dvomimo, o njegovem športnem udejstvovanju. Čas bo vsekakor postregel z novimi spoznanji, odkritji misterija Hefner.

Za primerjavo povejmo še, da je razvpiti lastnik družbe Hustler, Larry Flint uradno priznal razmerja s samo petimi ženskami. Z njimi je bil uradno poročen. Kljub temu je slekel Ameriko, Evropo, Azijo in še kašno celino, do golega, in to v vseh pogledih. Zdaj vemo, kako se plodi in s čim ter kje rojevamo. Pornografi Larryjevega kova so naenkrat odprli strani skrivnostne knjige, ki jo je bilo treba nekoč raziskovati domala celo življenje, a je kljub temu ostala nedostopna mnogim. Da bosta prav strast do raziskovanja in šport pognala industrijo navidezne resničnosti, se še kako dobro zavedajo programerji tridimenzionalnih grafik, hologramov in proizvajalci androidnih kopij.

Zmenek? Da, s sexsual reality         Vir: Daily Express

Znameniti Sigmund Freud, dunajski psihiater, proučevalec libida in vpliva gonov na človekovo duševnost, bi bil danes vsekakor vesel možnosti, ki jih vedno bolj doživeta pornografija ponuja za psihoanalitično in terapevtsko proučevanje človeka. Skrita duševnost, globoko potlačene zlorabe, bodo v namišljenem svetu dobila nove priložnosti za neškodljivo osvobajanje, razreševanje notranjih nasprotij in iskanje poti do sebe. Človek ne bo potreboval prav nikogar, da bo lahko dokazal, da je še vedno človek. Le matrica bo druga, vedenjsko manj toga in razvojno bolj odprta od obstoječe. Totalna emancipacija! In preminuli Hugh Hefner pri vsem tem ni imel prav nič. Invalidni Larry Flint, ogromno!