Zdravstvena preventiva oziroma totalitaritiva

Rožnati oktober,

ko sočni joški izgubijo erotični naboj 

in postanejo zgolj materinske oziroma bolniške dojke!

Imela je rada življenje. Imela je rada moške. Bila je ponosna na lastne joške. Z njo so dihali po mestu, na plaži, ko je mahala v pozdrav vaškemu, gasilskemu orkestru, mlademu učitelju na drugi strani ceste, zdolgočasenim spogledljivcem, farjem, ki so se bolj navduševali nad obrisi zrelega ženskega telesa kot otroškimi ritkami. Bila je zanosna poezija življenja. Samo je skladalo verze o njej. Dajala jim je zgolj ritem, zdaj s pojemajočim zdaj s pospešujočim dihanjem. Imela je rada življenje in življenje se je bratilo z njo! Dokler, dokler se ji nekega dne, med ponosnim božanjem oprsja pred ogledalom, ni zazdelo, da se je desna bradavica ugreznila v rahlo senco. ”Oh nič," je zamahnila z roko," igra svetlobe." In ko se je nekoliko nagnila proti oknu, je vznemirjajoča senca res izginila. Dejansko, bila je le igra svetlobe. Igra, ki je sprožila rahlo slutnjo in se je ponavljala, dokler ni zatipala na tistem mestu že precej izrazite odebelitve. Potem je šlo samo še navzdol. Sočni breskvi so stisnili v mamografskem stroju in vanju neobčutljivo zasajali iglo. Sad erotičnega poželenja so v trenutku spremenili v predmet hladnokrvne preiskave. Bitje v usodo, ki vznemirja toliko žensk po svetu. Kmalu so zarezali kirurgi. Najprej iznakazili eno stran mladega telesa, po nekaj mesecih še drugo. Življenje je ni več maralo. Odtegnilo se je od nje in jo prepustilo rezilom in močnim zdravilom. Samo še hirala je na rakavem oddelku, dokler, dokler se je nekega dne življenje ni dokočno odreklo. Nič čudnega! Kdo le bi sploh še želel živeti, ko iz njega naredijo iznakaženo kreaturo?

Ko se znajdeš na drugi strani upanja: Natančna diagnostika odkriva številne primere, ki človeka sploh ne ogrožajo,
a jih medicinska teorija uvršča med zlovešče, doktrina pa zahteva njihovo "zdravljenje"

Sl.vir: medcentrac.it

Preventiva oziroma zdravstvena totalitaritiva(1)

Mamografija prav nič ne prispeva k manjši smrtnosti obolelih za rakom na prsih, so sporočili iz aarhaške univerze(2), ko so predstavili izide obsežnega skupnega proučevanja danskih in norveških raziskovalcev. Po mnenju profesorja Henrika Stovringa, je upadanje smrtnosti, ki jo beležijo zadnja leta, predvsem posledica boljšega življenja in zdravljenja, ki je dejansko napredovalo. S tem znanstveniki rušijo mit o vsemogočnosti zdravstvene preventive, na kateri sta utemeljeni trenutna življenjska strategija in zdravstvena doktrina. 

Ogromen razkorak med na novo diagnosticiranimi rakavimi primeri in umrljivostjo potrjuje, da je daljše preživetje
odvisno predvsem zaradi boljšega zdravljenja in bolniške oskrbe, ne pa zaradi hitrejšega odkrivanja bolezni.

Sl.vir: Onkološki inštitut

To na neki način potrjuje tudi diagram, ki so ga izrisali na Onkološkem inštitutu. "Krivulja umrljivosti bistveno zaostaja in ne sledi pogostosti pojavljanja raka," je napisala Delova sodelavka Dragica Bošnjak(3). Trenda sta se ločila med letoma 1975 in 1980. Zaradi pomanjkljive statistike v omenjenem obdobju ni mogoče določiti natančnega leta. Nesporno pa je, da se je od takrat število novih primerov več kot podvojilo na letni ravni, delež umrljivosti pa je pol nižji. Torej med nami živi vedno več rakavih bolnikov, in med njimi vse manj takšnih, ki bi jim bolezen lahko tudi pripisali že na izgled. 

Joški: erotični navdih ali bolezenski
sindrom materinstva.

Sl.vir: Lars Grötzinger Fotografie

Zanimivo, med najštevilnejšimi malignimi obolenji so prav tista, ki jim posvečamo največ skrbi in tudi sredstev. To so rak na prsih pri ženskah, koži, pljučih, debelem črevesu ter na prostati pri moških. Potrditev več, da zgodnje in pogoste diagnoze bolezni še zdaleč ne prispevajo k njenemu omejevanju oziroma zatiranju. Obolelih je vedno več, čeprav nihče niti približno ne ve, zakaj. Samo domnevajo, okolje, vseprisotnost kemičnih sestavin, hrana in hranila, stresni odnosi! A kaj, ko z domnevami ne moremo stopiti na rep zahrbtnim celičnim mutacijam, ki pa na srečo postajajo vedno redkeje tudi usodne. 

Proučevanje pojavnosti raka in uspešnost obvladovanja bolezni pa ni koristna le za epidemiologe, temveč in verjetno veliko bolj za gospodarstvenike in vlado, saj so obstoječi preventivni sistemi postali hudičevo dragi, neobvladljivi in kot dokazujejo prav presajalni rakavi programi, tudi neučinkoviti. Domače zdravstvo je krenilo po podobni poti kot Elon Muskova podjetja, po poti obetov. In podobno kot si ne upajo investitorji priznati, da so Muskove sanje veliko preobsežne za njihove žepe, si tudi nihče od odgovornih v družbi ne upa reči, da je edini rezultat vse te obsežne zdravstvene preventive sistem po volji zdravnikov in zdravstva samega; torej namen samemu sebi!

Popolna mastektomija, ko je pomembno zgolj še preživetje.

Blog Vesne Mihajlović - WordPress.com

Bolezen se namreč zdravi, ko se pojavi. In le to je lahko vodilo sodobne družbe. V vsem polpreteklem obdobju ni bilo tako izpopolnjenih diagnostičnih mašin, z znanjem prežetih medicincev in toliko različnih zdravstvenih smernic, kot jih je danes. A glej ga zlomka, očitno bolezen, zdravstveno in življenjsko tveganje rastejo s številom ukrepov, s katerimi želimo zverini zaviti vrat. Namreč, še nikoli ni bilo toliko kroničnih, težkih bolezni, (rak, sladkorna, alzhajmer, parkinson, multiple skleroza)  in alergijskih epidemij, pri katerih lahko le lajšamo simptome, medtem ko so bolezni same po sebi neozdravljive. Kot bi izganjali iz nas neke nedoločene psihosomatske norosti. 

Sodobna inkvizicija! Komu na čast?

Sl.vir: zdravstveniportal.si

V bistvu se spopadamo z neštetimi genskimi mutacijami. Največkrat za zdrav, odporen organizem ne predstavljajo prav nobenih nevarnosti. Skrbijo, da je telo neprenehoma v dobri vitalni kondiciji. Ali kot so ugotovili raziskovalci gena BRCA1, ženskam poznan predvsem kot možni nosilec povečanega tveganja za raka na joških in jajčnikih, vsak gen lahko mutira v tisoče različic. Od katerih so nekatere lahko usodne, večina pa je del normalnega prilagajanja okolju ter na novo programiranih presnovnih procesov. A kaj, ko še vedno ne znamo ločiti neškodljivih mutacij od nevarnih. Zato tudi pravimo, da omenjeni gen nosi v sebi različico znatne negotovosti. Gen BRCA1 je izjemno poučen gen, trdijo znanstveniki. Odkrili so več kot tisoč njegovih mutacij, za katere trdijo, da sodijo v kategorijo znatnega nedoločljivega tveganja, a v isti sapi priznavajo, da vplivi zabeleženih mutacij na nastanek raka niso poznani. Kot vodilni na omenjenem področju genskih raziskav, Jay Shendure, Lea Starita in Grg Findlay, priznavajo, gre za mutacije, ki dejansko sploh niso prepoznane, da povzročajo raka, čeprav bi ga gledano teoretično lahko. 

Zavedena Angelina Jolie. Simbol zdravstvene totalitaritive

Sl.vir: WMagazin

Nam je zdaj kaj bolj jasen strah, ki popada ženske, pri katerih so odkrili, da v povezavi z njihovim genom BRCA1 obstoji povečano tveganje za raka na joških in jajčnikih!? Kako takšno nedoločeno teoriziranje, bolje rečeno pametovanje resnično lahko vpliva na človekov strah, nam pove že ekstremna odločitev Angeline Jolie. Igralka se je odločila za dvojno mastektomijo. Oziroma se je dezerotizirala, ko se je odločila za kirurško odstranitev jošk. In preseneča, da ni edina, ki je postala žrtev zdravstvenega preventivnega totalitarizma. Za podoben "preventivni" poseg se odloči marsikatera ženska še danes, čeprav so že leta 2014 stanfordski raziskovalci nedvoumno dokazali, da popolna odstranitev jošk, mastektomija bistveno, če sploh, ne vpliva na samo preživetje, ko pride do bolezni.

BRCA1, "zloglasni" gen na 17, kromosomu, čeprav
nikomurni jasno, po čigavi zaslugi je to postal!

Sl.vir: wikipedia

Na čem je torej zasnovana sodobna zdravstvena preventiva? Na prastarem evolucijskem strahu. Ljudje so pobili na tisoče volkov, preden so prvega udomačili. In podobno ravnajo sami s seboj še danes. Ugonabljajo se s fizičnim prenaprezanjem, prenažiranjem z "zdravo" prehrano, dodatki, vitamini, preprečevalno si režejo jajca, joške, slepiče, žolčnike, mandlje, izrezujejo črevesne polipe, sumljiva kožna znamenja, vtirajo vsa mogoča mazila in tonike v kožo, da odvrnejo sonce od sebe, drago plačujejo za razne pomlajevalne kure, hodijo na preventivne preglede in potem trumoma v lekarne po tablete za nadzorovanje krvnega tlaka, holesterola, vedenja, in še in še počenjajo številne druge stvari, za katere niti približno nihče ne more z gotovostjo reči, da dejansko podaljšujejo življenje. Imamo pa vedno več raziskav, ki dokazujejo ravno nasprotno. In najbolj žalostno je, da statistika, najbolj izbrušena demagoška veda, temu celo prikimava. 

Zdravstvena preventiva ne načenja zgolj dobrega psihosomatskega stanja posameznika, ampak se neusmiljeno zažira tudi v socialne fonde ter jih posredno, pa tudi neposredno, siromaši in znižuje blagostanje. Ja, prav tisto blagostanje, za katerega je dejansko znano, da odvrača številne bolezni od nas. 

Človeško telo: Zdravstvo izgubljeno v mikrokozmosu makrokozmusa.

Sl.vir: wnycstudios.org

Obstojijo samo navidezni dokazi, da je bolezni mogoče odvračati po neki obči doktrini. To je tako, kot če bi za vse ljudi izdelali enake modele, po obliki in merah in jih potem tlačili v njih. Mnogi bi utrpeli poškodbe, drugim bi bilo neprijetno, ker bi ne imeli čvrste opore. Podobno, kot ne vemo, zakaj se človeško življenje podaljšuje, tudi ne vemo, kaj ga vodi v bolezenske procese. Zakaj nekateri izgubljeni ozdravijo, spet drugi nekritični pa umirajo? Predvidevamo! Toda je človek sploh sposoben napovedati pravilni izid, ko se sproži na tisoče genskih kombinacij in na tisoče encimskih kaskad? Posedujemo vse te sezname dogodkov v telesu in računalnike, ki so sposobni obdelati nešteto kombinacij, ki zaznamujejo presnovne procese?

Odkrivanje in beleženje genskih mutacij (4.000) BRCA1, ki so se jih zavzeto lotili na medicinski fakulteti washingtonske univerze, je pravzaprav šele začetek sprehoda po domala neskončnem mikro vesolju. In ko se v njem nekaj dogaja zares, sta indijski šaman ali afriški vrač enako učinkovita kot vrhunski zdravnik. Vprašanje je le, komu uspe nagovoriti življenje, da se vrne v hirajoče telo.

Opombe:

(1) Totalitaritiva - skovanka  iz totalitarizma in preventive

(2) Breast cancer screening does not reduce mortality. Science Daily. September 12. 2018. spletni naslov: https://www.sciencedaily.com/releases/2018/09/180912133536.htm (12.09.2018)

(3) Bošnjak, Dragica. Vsak drugi bo enkrat v življenju zbolel za rakom. Delo, 19.09.2018, Ljubljana