Ferdo je žalosten

Že nekaj dni zamišljen sedi v kotu kot izobčen iz družbe. Uliva sadjevec in ga splakuje s črno rdečim. Spregovori šele, ko pijača toliko vzdraži njegova čustva, da se mu solze zaiskrijo v očeh. Desus brez Križa in Korl Prvi sta za drugo mizo. Govorita malo. Skrbi ju razpoloženje, s katerim se spopada Ferdo. 
Izdani in ponižani.
Marjan Skumavc - Revija Srp


         "Izdani smo, izdani smo. Ta kujon od zunanjega ministra nas je izdal," je tarnal Ferdo. "In jaz mona, sem ga enkrat še celo volil. No ja, njegova stranka je bila nova, in ker sem ostale že večkrat obkrožil, je tokrat imela prednost pred drugimi. Nič političnega, Tudi za kakšen am bam, pet podgan, ni šlo, ampak za korektno zaporedje in če si nov, imaš prednost. Enkrat tebe, drugič mene," je govoril in gledal v Reziko. Slednja ga ni imela za mar. Ni vedela, kako naj si pomaga z njegovo črnogledostjo v takšnih depresivnih trenutkih. Edina terapija, ki jo je poznala, je bila maliganska. "Če hoče iz te, mora najprej vate," je govorila, ko je širom po birtiji delila svoje arcnije. Seveda je s tem mislila na denar in na nič drugega. A vedno se najde kdo, ki v čisto običajnih besedah vidi globlji, recimo terapevtski pomen. In takrat je debata praviloma enosmerna. Rezika je običajno le kimala in vztrajno ponavljala:
            "Če hoče iz te, mora najprej vate." Takšni naključni filozofi so birtijo potem zapuščali močno z glavami naprej in praznih denarnic. Rezika, je zadevo namreč obvladala. Znala je pobrati denar in predrzno prikimavati suhoparnim nasvetom. Ni je zanimalo, ali imajo filozofovi otroci kaj za v usta ali je njihov zlati oči vse po grlu spičil. Je pa vrelo v njej, kadar se je Ferdo spravil v takšno samopomilujoče stanje. Rezika je bila namreč prava ženska. Potrebovala je dedca, ki je za kakšno rabo, ne pa pesniških omotic, ki sicer o zvezdah precej vedo, o tem, kaj žensko dušo najbolj poteši, pa praktično nič. "Zato pesniki pojejo, drugi pa, drugi pa je … je … jedo zelje," je običajno rekla, če ni bilo kaj hitro odgovora od prisotnih,
           In Ferdo je danes pel, medtem ko sta Desus brez Križa in Korl Prvi gledala, kako bi se najedla zelja. "Več kot  sto let so jim naložili, in to samo zato, ker so se vrli svobodnjaki nasitili Špank in so jih hoteli spremeniti v Katalonke," je zmajeval z glavo Ferdo. "Pa se najde neki ministrič v tej naši Podalpski domačiji, dr. prava povrh vsega, ki javno sramoti častnost lastnega ljudstva." Pritiska tipke. Premetava sliko, jo pospešuje, upočasnjuje, dokler ne ujame pravega trenutka. Le poglejte, kdo iz nas dela klavrne impotentne bebce? Kdo sramoti testo, iz katerega vzhaja domači kruh. Kdo nas dela še manjše, kot v resnici smo? Naužijte si nečastnih besed izgubljenega človeka iz neke prav tako izgubljene stranke:
         "Ali so Španke res lahko Katalonke, moramo še preveriti," so nekoliko višji toni odmevali iz ekrana. "Mislim pa, da z našimi ženskami nimajo nič skupnega. Naše namreč nikoli niso bile Balkanke niti Španke, še manj Katalonke. Zato, kako bodo španski korenjaki uporabili pendreke, da bodo preizkusili, ali gre za prave Španke ali resnično za živahnejšo katalonsko različico osvobojene ženske, ki po ulicah protestira, je popolnoma njihova notranja zadeva. Španija je namreč pravna država, spoštuje vladavino prava in tudi pendreke uporablja zgolj na, z zakonom predpisan način. Z vazelinom ali brez? To je čisto njihova notranja zadeva." Zaustavil je sliko in se obrnil k prijateljema:
"Me prav zanima, če bi pri njem kdo preizkušal pendrek brez vazelina, kako bi z izbuljenimi očmi dopovedoval vsem naokrog, da še zdaleč ne gre zgolj za njegovo notranjo zadevo in naj mu za boga pomagajo." 
       "Kaj veš Ferdo, mogoče ima človek drugo težavo," mu namigne Desus brez Križa. "lahko, da je že tako globoko v tuji riti, da več ne loči notranjega od zunanjega!"

Takrat je zrak v birtiji znova vzvaloval. Krohot zbranih je poplesaval na njegovih valovih. Iskre v Ferdovih očeh so izpodrinile solze. "To je dober znak," je vzradostilo Reziko. In potem, potem, so polni kozarci kot za stavo na mizo leteli. Pilo se je in nazdravljajo. Za Katalonijo se razume!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Brambovska varda

Tehnološka strast po življenju

Lisjak je pravi lisjak