Epidemija, krinka za preusmerjanje javnega denarja v zasebne dobičke

Ko je že vse kazalo, da se bodo strasti, prežete z virusno pandemijo SARS-CoV-2, pomirile, da bo človek iztisnil iz sebe slab spomin, ker nikakor ni bil kos bolezni, ki sproža tiho hipoksemijo(1), so države in njihove epidemiološke službe poskrbele za vnovično trepetanje človeštva. Ne bom rekel, da so drugi val ravno pričakale s fanfarami, vendar gre za pričakovan, če ne celo nameren proces na globalni ravni, s pomočjo katerega poskušajo, kar najbolj disciplinirati in digitalno pokoriti človeštvo, medtem ko je sam virus oslabel v številnih mutacijah in praktično postaja vedno manj nevaren. 



Binarna izbira: Pozor, v vaši bližini se nahaja nekdo, ki ne sodi tja!
Sl.vir: BBC.com


            No ja, na prvi pogled bi lahko rekli tudi, da je na pohodu še ena izmed zarotniških teorij, če bi ne bili zgovornejši drugi dokazi. Medtem ko vnovič omenjajo karanteno in druge izolacijske ukrepe, ko zapovedujejo ponovno nošenje mask in rokavic, strog odmik človeka od človeka, številčno omejujejo zbiranje in zatirajo družbeno delovanju nasploh, gospodarstvu bolj ali manj puščajo proste roke. Meje ostajajo odprte, v karantene pa trpajo le presežne delavce, za katere tudi drugače ni dela. Globalni svet se tako vrti naprej, politiki pa so si nadeli maske; tako, zaradi vzgoje ljudstva.

            Oblasti in njihove državne uprave ne upajo več zaustaviti stroja, ki kuje dobičke. Če smo odkriti, tega niso storili niti ob prvem koronovalnem pohodu, ampak so ga izkoristili, da bodo lastniki in upravitelji korporacij in velikih podjetij lahko opravičili prihodnja odpuščanja. Na desetine milijonov bo pristalo na cesti, v breme države ali zgolj lastne revščine. Po nekaterih ocenah iz svetovne banke za razvoj, ki jim prikimavajo tudi uradniki na združenih narodih, bo čez prag revščine zdrsnilo najmanj novih 50 milijonov Zemljanov, ki so se do sedaj sprehajali po njenem robu. Največ seveda v deželah v razvoju, na azijskem, afriškem in južno ameriškem kontinentu. Vsekakor je to že druga zgodba, ki pa ima isti, pandemični začetek. 

Tiha hipoksemija. Udari naenkrat in silovito. 
Predihavanje običajno ne pomaga.
                           RTVslo
           Medtem ko majhni, neodvisni ponudniki izdelkov in storitev na lokalnih trgih dihajo le še na škrge, korporacije, velike in tudi nekatere srednje družbe knjižijo vedno višje dobičke. Speljali so jih preko vseh omejitev in kljub višjim stroškom za nekajmesečno skrčeno delovanje, na lastne račune. Tako da sploh ni več pomembno, kje se je vse skupaj začelo, res v nekem Vuhanu ali popolnoma kje drugje oziroma s kakšnim namenom. Pomembno je, da je veliki kapital znal to izkoristiti in obrniti sebi v prid. In če smo do sedaj na stari celini in v Severni Ameriki o neoliberalizmu bolj ali manj le govorili, ga bomo tokrat krepko izkusili. V vsej njegovi obsežnosti in odtenkih. Porok zato so naše lastne države, orodje pa pandemija, ko pod izgovorom zaščite življenj v bistvu krnijo, omejujejo naše delovanje in nas poskušajo podrediti pokroviteljskemu državnemu skrbništvu.
            Države zahodne demokracije poskušajo na različne načine premagati odpor ljudstva pred okrepljenim nadzorom. In v večini njih so prvotno mišljeni obvezni elektronski programi, s katerimi bi spremljali gibanje državljanov preko mobilnikov, postali le še stvar prostovoljne izbire, medtem ko pri nas spet demagogija nadomešča demokratično prakso. Nazadnjaki, ki so trenutno na oblasti, poskušajo na vsak način obrzdati svobodoljubje, ki kipi v ljudstvu. Poimenovali so ga levičarstvo in vse, kar je naprednega, neodvisnega in hrepenečega po svobodi, poskušajo spremeniti v kletev in prezir. V ta namen na ulice pošiljajo neofašistične skupine, opremljene s skritimi snemalniki, da bi lahko čim bolj popolno identificirali upornike in jih vklenili v prangarje, kot glavne krivce za širjenje epidemije. Njihova edina nesreča je, da so se čeljusti slednje krepko obrabile in ne more gristi več s takšno silovitostjo. Kot kažejo zadnje raziskave, smo ljudje začeli razvijati proti bolezni odpornost in spominski odziv, virus sam pa tudi drugače postaja vedno milejši. Videti je, da je šibkih žrtev, med katerimi je usodno pustošil, vedno manj. S tem se seveda oži prostor za vztrajanje na nekakšnih izrednih razmerah in vsiljevanje elektronskih klešč, s katerimi bi nazadnjaki želeli pokoriti ljudstvo, mu slediti in vladati. 
Ko korporacije narekujejo vaše življenje
           Trenutno ne bom razglabljal o sistematičnih poskusih vlade zarečenega kruha, da preusmeri kar največji delež javnega denarja v zasebne žepe njenih podpornikov. Tudi pogrom nad javno RTV gre izključno v smeri, kako zagotoviti delničarjem neke šestorazredne, demagoške televizije "v službi resnice" solidne dividende, ker na trgu enostavno ne more tekmovati za gledalce in oglaševalce. Veliko bolj pomembno je, da se nasprotniki nazadnjaške distopične demokracije zgrinjajo na ulice, zastavljajo svoj glas odpora in upora na družbenih omrežjih ter neposredno iz oči v oči z državnim zborom na Trgu republike, ki ga je nazadnjaška oblast končno morala vrniti tistemu, ki mu pripada, to je ljudstvu. Veliko bolj pomembno je, da tudi sedanja opozicija sliši in se zave, da ljudje nismo več pripravljeni nenehno poslušati obljub o boljšem življenju, ampak da tega tudi dejansko hočemo ter da si voljenih ne zamišljamo kot oblasti, temveč kot državljanski servis. 
            Ja, spoštovani politiki, nazadnjaki oziroma tisti, ki mislite, da se uvrščate med napredne, čas je za več svobodnega ne skrbniškega, pokroviteljskega  delovanja. Alternativni značaj ljudi se je začel oblikovati na ulici, na kateri se za zdaj res pogovarjamo šele preko teles oklepljene policije. Se bo odnos zaostril ali omilil, pa je odvisno samo, kako resno bodo tisti, ki se igrajo oblast, sprejeli ponudbo na neposredne pogovore o razvojni strategiji o prihodnosti podalpske domačije.

            Govoriti, da naš obstoj lahko reši le nekakšen sledilni program, s pomočjo katerega se bomo izogibali kužnim oziroma ugotovili, da smo bili v njihovi nalezljivi sredini, je zavajajoče, predvsem pa tisti, ki nam to ponujajo, nimajo dobrih namenov. Programi namreč niti približno ne omogočajo tega, za kar jih predstavljajo. Če primerjamo izkušnje tistih, ki so jih že namestili in uporabili, recimo Singapurja in Islandije, lahko preprosto ugotovimo, da je bil njihov prispevek k omejitvi širjenja virusa SARS-KoV-2, ne zanemarljiv, ampak ga sploh ni bilo. Vojko Flegar je zapisal, da gre za cinično vsiljevanje binarne izbire (2)

            Po mnenju Gesturja Palmasona z nadzornega oddelka islandske policije so ključni za zajezitev epidemije drugi ukrepi: obsežna testiranja zlasti najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zemljepisna in fizična izolacija ter razvejen sistem analognega sledenja okužbam in telefonsko preverjanje spoštovanja karantene.(3) 

Varna počitniška destinacija
            Obstajajo odločilni dejavniki, ki jih tehnologija ne more prepoznati, pa je prepričan Jason Bay, vodja projektne skupine za razvoj singapurske aplikacije. "Aplikacija je dopolnilo in ne nadomestilo,"pravi. "Pri milijonu uporabnikov, ki imajo nameščen singapurski program, je možnost srečanja dveh mobilnih telefonov z vključeno aplikacijo matematično zgolj 4 odstotna," dodatno pojasnjuje dvom v učinkovitost.(4)
            Torej, če bi dejansko hoteli vzpostaviti elektronski nadzor nad okuženimi in potovanjem okužbe, bi morali preko binarnega programa nadzorovati celotno prebivalstvo. Tu pa nastopijo druge težave, in to popolnoma tehnološke narave. Kako v množici podatkov najti rešitve za stanja, ki jih opisujejo informacije, ki jih nimamo? Recimo, odpravim se po nakupih in preprosto vzamem mobilnik zdravega družinskega člana ali preprosto izključim lastnega ali je prenehal delovati, ker se je izpraznila baterija. Kako obetavne se nam v tej luči zdijo navedbe predsednika trenutne vlade, ko obljublja, da nas bo z digitalnim posegom v zasebnost odrešil tveganj? Gre le za nedolžno laž zaradi neznanja ali za preračunljiv poskus vzpostavitve nadzora nad nezaželenimi in prikrivanje analognega sledenja? 


Zaznamki


 (1) Hipoksemija - nezadostna preskrba organov in thiv s kisikom. Posledice se kažejo kot motnje v delovanju organov ali celotnega organizma. Tiha hipoksemija je posledica bolezni covid-19, ki se je dokaj pogosto pojavila pri bolnikih v prvem pandemičnem obdobju. Bolniki nimajo občutka težkega dihanja, čeprav je prisotna zmerna ali obsežna pljučnica obeh kril, vendar je nasičenost krvi s kisikom izrazito zmanjšana. Tiha je tudi zato, ker se prikrade neopaženo in nato, ko je že prepozno udari na polno. Tiha hipoksemija ni značilna le z covid-19. Obstajala je že tudi pri španski gripi (Vir: Janez Tomažič, Matevž Harlander, Matjaž Jereb. Ubijalec s tiho hipoksemijo. Delo, sobotna priloga, 09.maja 2020)


(2) Vojko Flegar. Cinično vsiljevanje binarne izbire. Dnevnik, Objektiv, 11. julija 2020


(3) Prav tam


(4) Prav tam

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Brambovska varda

Tehnološka strast po življenju

Lisjak je pravi lisjak