Zaupati strokovnjakom?

    Ko je vsak dan več vprašanj in zapletov okrog bolezni covid-19 in njenega pojavljanja, pravih odgovorov pa dejansko zelo malo, pravzaprav ne občutimo, kako nas nevidna roka propagande oddaljuje od sebe in podreja farmacevtskim multinacionalkam in skorumpiranim zdravstvenim sistemom. Nacionalni mediji in medijski giganti imajo pri vzgajanju tržnega črednega nagona najpomembnejšo vlogo. Z intervjuji in izjavami pravovernih mnenjskih voditeljev nas namreč prepričujejo, da naj zaupamo stroki. A kateri stroki, ko pa so na eni in drugi strani znanstveniki, ki razmišljajo in delujejo drugače, neusklajeno in z radikalno nasprotnimi stališči?

Vsekakor je prav, da prisluhnemo izvedencem. Toda katerim?

Sl.vir: Expats.cz

   

    Komu torej verjeti? Tistim, ki nas prepričujejo, kako usodna sta lahko virus in bolezen ali onim drugim, ki trdijo, da gre za umetno spodbujeno epidemijo, s katero bo narava obračunala sama po sebi v doglednem času? Trenutno so vsekakor v prednosti prvi, saj imajo praktično na voljo neomejene finančne vire, državne in zdravstvene sisteme ter glavne medije, medtem ko se zagovorniki alternativnih pristopov in rešitev, tudi prvovrstni znanstveniki in raziskovalci, dobesedno borijo za košček medijskega prostora na družbenih omrežjih, da izpovedo svojo resnico. Največje prekletstvo slednjih je, da nimajo za sabo velikih korporacij, ki narekujejo epidemično agendo in vodijo največji koruptni posel na svetu. 

    Upamo lahko le, da se bo vse izteklo brez nekih velikih posledic. Zlasti, ker proizvajalci: Pfizer-BionTech, AstraZeneca, Johnson & Johnson, Moderna, Sputnik, Sinovac Biotech, pošiljajo na trg ogromne količine cepiv, za katera je znano, da niso dovolj preizkušena in gre dejansko za izjemno tvegano početje. Pravi klinični preizkusi namreč potekajo neposredno na množicah. Bodo koristi res večje od škode oziroma posledic, kot nas prepričujejo izvedenci na strani velikih farmacevtskih družb? Bodo cepiva dejansko končala dobro leto strahu in dvomov, kamor sta nas nič kaj premišljeno potisnila zmanipulirani državni aparat in zavoženo ter skorumpirano zdravstvo ali pa se bo virus prav z njuno pomočjo še bolj okrepil in najprej surovo napadel večino necepljenih in potem še cepljene gostitelje? 

Homo covidus (kovidni človek), ko ljudje bežimo drug
od drugega.                                                   Sl.vir: IPSOS

    No, če imajo prav trditve, da bosta virus in bolezen tako ali drugače izzvenela sama od sebe po poti naravne prekuženosti, nam bo kot ljudem in družbi še največ prihranjeno. Toda, kaj, če se izkaže, da je visoki etični altruizem, v imenu katerega so zaprli kar cele države in zatrli družbeno delovanje, zgolj zamaskirani pohlep, zagovorniki omejitev in cepljenja pa dobro plačani oziroma podkupljeni prodajalci farmacevtskih družb? Dvom je vsekakor na mestu, še posebej, ker dnevno poslušamo, kako mainstreamovski in družbeni mediji blokirajo oziroma cenzurirajo izjave in prispevke dvomljivcev, ljudi, ki niso na strani uradnih mnenj ali celo predstavljajo drugačne teorije in paradigme. Osebno sem prepričan, da boljše potrditve, da gre za namerno prevaro, s katero poskušajo otopiti voljo ljudi, države pa spremenit v brezpravna delovna taborišča, ni. 

    Resnica, ki nima alternativnih pogledov, ni resnica. Je demagogija, tudi laž in dogma. Nekaj, o čemer ne smemo in ne moremo dvomiti, ker je razglabljanje o dejstvih preprosto onemogočeno, če ne kar prepovedano. In prav to se nam dogaja danes. Omejevanje misli občutimo na vsakem koraku, hkrati z upadanjem življenjske ravni. 

S skritimi obrazi in dvoumni govorijo o prihodnosti EU.
Čigavi? Delovnih strojev ali ljudi?

Sl.vir: EC-EU

    Arhitekti covid poloma se bodo, razumljivo, na vsak način poskušali izvleči. Za živo glavo ne bodo priznali, da so lahkomiselno nasedli globalni prevari, za katero za zadj še ugibamo, kdo za njo stoji; dejansko pa ne vemo. Epidemije niti slučajno ne bomo preboleli kar tako. Neumnost je trenutno najbolj varovana skrivnost. In da se, kot takšna tudi ohrani, se bomo še leta cepili, nosili maske, bežali drug od drugega zapirali družbo, ustanove, podjetja, ljudi ter s prsti in kaznimi kazali na heretike. Ljudstvo je namreč srečno, če najmanj polovica njegovega telesa trpi. Ljudje smo pač tako ustvarjeni. Evolucija pogojuje naše ravnanje in to je še vedno pretežno sebično. Naučili smo se vzpenjati na ramenih drugih; grobovi so naš smerokaz v prihodnost. To pa pomeni, da napovedi niti najmanj niso dobre. Preživelo, če bo, bo manj kot polovica človeštva. Covid-19 je zgolj uvod v to preživetveno dramo, ki je pokazala, kako ranljivi smo. Vstopili smo v zoro globalne revolucije. Si to priznamo ali ne. Ne le bolezen, podnebje in pomanjkanje virov nas bo potisnilo na rob obstoja, pohlep pa bo še naprej gnal nakopičeno energijo nasprotij v človeško tragedijo. 

    No ja, politiki, zdravniki, znanstvene avtoritete, uradne ustanove, vsi, ki pomagajo pri tem globalnem resetu, so nehote spodbudili tudi dvome in množično upiranje. In to je dobro. Še posebej za Evropo. Stara gospa je bila namreč prepričana, da ničesar več ne more zmotiti blagostanja in drvenja v smeri superprodukcije ter višjega, a močno sleparskega BDP. Nihče več se ni kaj dosti zavedal, kakšna praznina, vrzel, pravzaprav zeva na lokalnih trgih. Kratka prekinitev in posledično pogoste motnje svetovnega trgovanja pa so to pokazale. In ljudje, ki čez noč ostanejo na cesti s praznim želodcem, se začnejo ozirati po novih preživetvenih priložnostih. Prav te so naenkrat vznikle v lokalnih okoljih. Postajamo ljudje odpornejši na privid cenenega potrošništva? Če sklepamo po številu tistih, ki zavračajo brzocepilne akcije, potem vsekakor! Nekaj je počilo v naši ovčji mentaliteti in postavljati smo se začeli po robu gospodarjem in oblasti. Kot na smrt bolni iščemo alternative, drugo mnenje, da preobrnemo usodno diagnozo. Torej, v človeški duši ni več le evolucija, tekma s preživetjem, temveč tudi precej ambiciozni načrti, da popravimo svet izkrivljenih resnic? Bolezen ni zgolj bolezen in naši karantenski kretenski odzivi nanjo, ampak resno opozorilo, kako napačno se obnašamo do sebe in upravljanje človeške družbe. 

Enotni, vsi enaki, vsi cepljeni. Nastanek nove človeške
vrste?                                                                 Sl.vir: CNN

    Res, nastopil je skrajni čas, da spregovorijo strokovnjaki, ne demagogi, politiki, uradniki in finančniki v njihovem imenu. A kadar govori stroka, takrat enovitega mnenja ni. Zapletati se začne že pri običajnem dihanju. Kako hitro in globoko je primerno v določenem trenutku? Do spoznanja prihajamo preko različnih resnic, a vse so do določene mere pravilne, se dopolnjujejo, potrjujejo ali zanikajo teorije, na katerih vznikajo. Cepiva so lahko božji blagoslov, pa tudi skrajšana pot v pekel ali zgolj blažev žegen. Človeška telesa se precej različno odzivajo na spodbujevalce presnovnih encimov. Sestavine in količine, ki nekomu pomagajo do homeostaze, lahko drugega iztirijo. Univerzalnega zdravila ni, kot si dva človeka nista podobna. Nekdo bo predihavanje z intubacijo preživel, drugi ji bo podlegel, ker bo oksidacija zaradi neposrednega vpihovanja kisika nepovratno poškodovala pljučne mešičke, alveole. Celo običajni antibiotiki lahko porušijo bakterijska razmerja v nas, da resno zbolimo ali celo umremo. Naša telesa normalno prenesejo ogromno škodljivih vplivov in strupov. Nastala in razvila so se v nehvaležnem ozračju. Toda včasih jih zlomi že vlažen jug. Kako potem lahko nekdo trdi, da je njegova učinkovina ali cepivo 95, celo 97 odstotno zdravilno dejavno? Takšna pretiravanja so stvar marketinga, nikakor ne resnega zdravstvenega pristopa. Analogno povedanemu tudi za sedanje protikovidno cepljenje lahko rečemo, da gre dejansko za posel, velik posel in bolj malo za resen zdravstveni pristop.