Avtomobili na "kolm"

"No, pa nama je uspelo," je zadovoljna rekla Gizela. Štef jo je pogledal in se široko zarežal: "Le kdo bi si mislil, da tale predpotopna stvar tudi resnično deluje." "Res je nekoliko nenavadna, tudi hrupna. Ni kot naš stari dizel, kaj šele električni sprinter in kadi kot za stavo." "Kadi, res kadi," je prikimal Štef, "ampak vsaj vleče in to ceneno, tako da nam bo še za dober piknik kaj ostalo." "Le ta prikolica je nekoliko nerodna," pokima proti zadku vozila v sajastem izpustu Gizela. "No ja, ampak je še zmeraj najcenejše, pa še muzejsko vrednost ima. Starodobnik pač," ji je pritrdil možiček. "Roka," je ukazal in Gizela je sprožila komolec skozi okno. Gibu je sledil z rahlim umikanjem v stran. Ko je bil prepričan, da je varno, je počasi ustavil. "Treba bo doložiti," je pokimal Gizeli. Segel z roko za sedež in izvlekel priročno šaflo."Preden pade pritisk in bati obtičijo." 

Nesporno, tudi sodobni elektromobili nenazadnje vozijo na premog!

Sl.vir: WallStreetJournal 

    Zeleni prehod se očitno zarašča hitreje, kot usiha voda v italijanskem porečju Pad. Paradoksalno, ampak natančno to se tudi dogaja. Nemci, Avstrijci, Nizozemci, Francozi, Italijani, Otočani in številni drugi so izračunali, da zelene tehnologije ne obetajo dobičkov, kot so se jih sprva nadejali. Nasprotno, trenutna draginja je končno vrgla na mizo ceno zelenih sanj in ukrajinska vojna ter težave, ki se napovedujejo pri preskrbi z zemeljskim plinom, so odličen izgovor za izhod iz okoljskih zavez. Razviti svet počasi le spoznava, da pri domala 8 milijardah povprečno revnega in slabo izobraženega zemeljskega prebivalstva zniževanje toplogrednih plinov bolj spominja na Don Kihotovo bojevanje z mlini na veter kot na resno zdravljenje okolja. 

    Kljub temu države, podpisnice obetajočih podnebnih protokolov vztrajajo, da bodo bencinske in dizelske motorje pregnale s cest. Po letu 2035 naj bi s tekočih trakov vozili le še elektromobili, ki jih bo pretežno gnala elektrika iz termoelektrarn na premog in uran. "Umazana" proizvodnja za čistejši občutek in mirno vest bo potekala daleč od oči in verjetno tudi od srca, da o okoljski degradaciji površin, kjer bodo rudarili litij in težke kovine, pa tudi redke zemlje, ne govorimo. Ozaveščenost, višja stopnja zavedanja in odgovornosti bo nastopila z zatiskanjem oči in urjenjem v potrpljenju. 

Pri avtu na premog ugotavljamo podobne težave kot pri
električnih, doseg, polnilna infrastruktura in čas,
potreben za polnjenje.                    Sl.vir: MotorAuthority

    Če se bo trenutni tempo nadaljeval, bo tudi energetska preobrazba dobila različico Moorovega zakona(1), saj je število baterijskih polnilnih naprav iz leta v leto večje. Praktično ni več področja, kjer bi ne imeli prenosnih električnih, avtonomnih manjših, pa tudi že večjih porabnikov, in čas bo kmalu pokazal, ali je človeštvo tudi dejansko sposobno slediti potrebam po energiji in njenem shranjevanju. Bo v desetih letih v večmilijonskih mestih možno razviti energetsko infrastrukturno, da bodo njihovi prebivalci imeli pravočasno na voljo zadostne zmogljivosti za preskrbo vozil, računalnikov in številnih drugih aparatov ter omenjeni zeleni prehod ne bo prizadel mobilnosti in avtonomnosti ljudi?

    So se pa nekatere vlade; na primer v Združenem kraljestvu in Nemčiji; spotaknile ob perverzno proizvodnjo krmilnih in prehranskih rastlin za izdelavo biodizla, medtem ko se svet otepa z enormno lakoto? Seveda vojna v Ukrajini še zdaleč ni kriva za pomanjkanje in naraščajoče cene, kot nas prepričujejo zagovorniki vlad, ki stojijo za zelenim prehodom ter podeželja spreminjajo v rafinerije. Kot da metanol in biodizel nista ogljični spojini in ne sproščata ob izgorevanju v zrak toplogrednega ogljikovega dioksida! No ja, za biodizel trdijo, da gre za ničelni izpust CO2, ker se ga sproti v zrak točno toliko, kot ga je rastlina nakopičila s fotosintezo. Toda to praktično lahko trdimo tudi za nafto in premog in za vso ostalo naravno absorbirano sončno energijo, ki jo je Zemlja kopičila milijone let. Na dolgi rok gre v vsakem pogledu za ničelne izpuste. 

    Toda, saj ni ni pomembno, kaj se res dogaja, ampak v kaj verjamemo. In če nas bodo dovolj dolgo prepričevali, bomo verjeli tudi v avtomobile na kolm oziroma da je njihova uporaba okoljsko najbolj primerna. Verjetno zato, ker se večina ogljika pri izgorevanju veže na saje, te pa zaradi teže ne onesnažujejo atmosfere, ampak padejo nazaj na zemljo. 

Zakaj primanjkuje na planetu hrane? Vojna v Ukrajini ali
pohlep po biodizlu?                                        Sl.vir: GoBlueSun

    No, nekaj podobnega nam prodajajo s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. V bistvu gre za najčistejša energetska vira, če seveda odmislimo glomazno infrastrukturo in velikost samih naprav ter materiala in dela za njihovo vgradnjo in vzdrževanje, da o sistemih za izravnavanje nihanj v elektroomrežjih niti posebej ne govorimo. 

    Pomislimo! Včasih smo za sezonsko ogrevanje 75 m3 velikega prostora potrebovali gašperček in 5 metrov drv. Danes potrebujemo najmanj pol tone različne opreme na strehi in v kurilnici (toplotna črpalka). No, če bi izračunali vse izpuste CO2, ki so nastali pri rudarjenju, proizvodnji, transportu, montaži, vzdrževanju in razgradnji domače sončne elektrarne za ogrevanje ali hlajenje 75 m3 zraka na primerno bivalno temperaturo, bi zgodba o čisti energiji postala kaj hitro onesnažena. 

    Podobno je tudi z električnimi avtomobili. Tudi tu ne smemo gledati zgolj na izdelek. Njegova toplogredna obremenitev, če je res kaj na tem, mora poleg vseh naštetih parametrov ogljičnega odtisa upoštevati tudi tistega, ki nastaja pri proizvodnji energije, postavitve energetskih zmogljivosti in njihove trajne razgradnje. Če vse naše aktivnosti pretvorimo v enote sproščenega ogljika, bomo kaj hitro videli, da so energijski prihranki in okoljske obremenitve zgolj navidezne in v vseh pogledih transferne. Šele prehod na priročne naprave hladne fuzije bi stvari konkretno spremenil. A trenutno česa tako revolucionarnega še ni na vidiku. 

Müller-Lyerjeva iluzija. Katera je daljša oziroma,
kako je mogoče nategniti um!

    Ne, ne bom trdil, da živimo v utvarah, vsekakor pa smo hudičevo dovzetni za prepričanja in izjemno radi prikimavamo logičnim konstruktom. Pravzaprav gre za intutivno logiko, s katero močno skrajšamo čas in pot do "racionalnih" odločitev oziroma do razumevanja stvari. Toda, mar niso že dokazali, da je presoja, utemeljena na hitri logiki, po kateri deluje naš razum, največkrat napačna. Kljub temu pa nam pomaga, da s slabimi dokazi lahko postrežemo z zelo dobro zgodbo. Ne nazadnje, jih mrgoli tudi v pričujočem eseju. 

    No ja, če verjamemo v lastno logično izkustvo in smo prepričani, da imate z razumom vse na tekočem ter pod nadzorom, se spomnite standardne Müller-Lyerjeve iluzije, pri kateri vemo, da sta črti enako dolgi, a ju kljub temu vidimo kot različni.

Navedek:

(1) Moorov zakon pravi, da se vsako poldrugo leto podvoji zmogljivost integriranih vezij, število tranzistorjev na eni silikonski rezini. Seveda takšna rast tudi slučajno ne more iti v neskončnost, recimo pod mejo velikosti atomov, ki predstavljajo osnovne gradnike (Silicijev atom je velik približno 0,2 nanometra). Na eni sami silicijevi rezini imate dane deset milijard komponent, tako da se proizvajalci čipov že bližajo fizikalnim omejitvam prostora.