Igra s hudičevim repom (1)

Zakaj bi najsodobnejšo umetno inteligenco zapravljali za stroje, ki preprosto posnemajo naše najbolj zaprašene klišeje in predsodke, se v članku, ki ga je objavila februarja v New Scientists, sprašuje avtorica Victoria Turk(2). Očitno "klišejska" gospodična ne razume pomena vzorcev za tržni uspeh izdelkov in je prepričana, da ljudje sledimo zgolj visokim moralno etičnim pričakovanjem ali bolje rečeno vedenjskim floskulam, prepričanih v absolutno spoznanje? Resnica tiči drugje. Dokler ljudje ne bomo znali zaprašenih navad in predsodkov, tudi takšnih, da ženske hlepijo samo po velikih tičih, moški pa  po balonskih joških, vgraditi v vedenjske vzorce seksualnih androidov(3), toliko časa niti približno ne bomo mogli govoriti o kakšnem napredku umetne inteligence. Človeška inteligenca je namreč utemeljena na predsodkih in vsako dejanje, pa naj bo še tako ustvarjalno, je z njimi začinjeno, če ne kar omejeno. 
Robo zvestoba do groba, ne glede na leta in izgled.
(Vir:Thinkstockphotos.com)

Po naročilu, obogljivo lepa in usodna za organske primerke (Vir: Novaenergija.net)
Če bi bilo drugače, bi že zdavnaj kolonizirali naše osončje, ob besedi domovina, bi se samo cinično nasmehnili in bi ne prepevali mamam na čast maloumnih hvalnic, jih imeli za utelešenje čistosti, o partnerjih pa razmišljali kot o lastnini, nad katero imamo samo mi razpolagalno pravico. Predsodki so najmočnejša gravitacijska sila človeštva in ne teža, kot nas učijo 
fiziki. Zato pa smo še vedno dobesedno pribiti z nosom ob Zemljo, v zvezdnato nebo pa zremo kot v večerno panoramo. Ne, ne zavedamo se, da v bistvu gledamo v preteklost vesolja, ki je po nekih teorijah staro slabih 14 milijard let in najmanj trikrat toliko kot naš planet. Človeku (homo sapiens sapiens) pa njegovi predsodki vladajo že dobrih 200.000 let; pa smo kljub temu pririnili, do koder smo; do točke, ko se lahko poljubno izmišljujemo, kaj je življenje in kako ga lahko prilagajamo z nekakšno filmsko montažo sličic, v konkretnem primeru z rezanjem in vstavljanjanjem modificiranih genskih zapisov(4). 

O predsodkih bi se lahko na veliko razpisal, še posebej o njihovem pomenu za človekovo eksistenco kakor tudi o njihovi smotrnosti pri uravnavanju odnosov znotraj družbe. Lahko bi začel pri samem Svetem pismu, v katerem kar mrgoli zapovedi, ko so so se vtkale v človekovo razumsko tkivo, lahko bi jih Freudovsko poenostavili in razglasili za vzroke številnih nevroz, lahko bi se spustil na raven psihoterapevtskih svetovalcev in poskušali homeopatsko povoziti njihovo sporočilno vrednost. Pa namenoma ne bom naredil nič od tega. 

Včasih bežimo in telo nam preplavljajo neprijetni občutki popolnoma po nepotrebnem. Smo hlapci ali osebnosti?
Namreč, predsodki na nekakšen, čeprav okoren, način skrbijo za družbeno ravnotežje; da človeški stroj pri visokih obratih še ne iztiri in dejansko ne preskoči iz inercije v pravo razvojno gibanje. V njih vedno tiči nekakšna mističnost, skrivnost, neka nelogična zapoved, ki jo je zaukazal nekdo, ki se je nečesa bal. Predsodki so pravzaprav nekakšen obrambni mehanizem, vedno strah drugih, utemeljen ali neutemeljen, ki se je po nekakšnih skupinskih vzvodih prenesel tudi v zavest ali podzavest posameznikov. Recimo, če si ga boš metal na roko, se ti bo ta posušila in če boš šaril po mednožju sosedove žene, ti bo odpadel. Noro, boste rekli. Toda, mar obče podpiranje takšnih dejstev ne poraja v posameznem človeku dilem in ne sproža notranjih konfliktov, zaradi katerih največkrat izpade čudak, moteč, celo tako moteč, da rečejo, da je moten. 

Predsodki so ovira, ki jo je najbolje kar preskočiti. Toda, da je teh preskokov čim manj, skrbijo številne organizacije, še posebej religiozne in politične, pa tudi lovska društva, taborniki, vrtičkarji, sokolarji. Vsako od njih ima v delovanje vgrajeno vsaj eno ali več pravil, ki z resničnostjo samo nimajo nobene zveze, pri ljudeh pa vseeno vzbujajo določeno mero spoštovanja in negotovosti. Predsodki so namreč hvaležno orodje, s pomočjo katerega vladamo nerazgledanim, negotovim, potlačenim, izkoriščanim, zlorabljenim, ljudem pod vplivom močnejših osebnosti. 

Kako lahko nategneš prijateljevo ženo? Preprosto! Pofukaš se pač s tisto, ki jo vsaj bežno poznaš. In med prijatelji so namigi, pravi ali zaigrani, pogosti. Pomembno vlogo pri vsem skupaj igra tudi radovednost in še zdaleč ne drži rek, da jo ima naša mačka tudi, pa celo na streho jo nese. Pa tudi, če bi bilo tako, je treba razbiti vsakodnevno monotonijo in vnesti nekaj nemira v rutino, v življenje po inerciji. Saj gre bolj ali manj za nekakšna lažna pričakovanja, kratkotrajno romantiko, ob kateri se niti slučajno ne spomniš, da si skozi podobno obdobje že nekajkrat šel in bil na kraju vedno razočaran in na istem. Pričakovanja so znova postala gola rutina, mogoče celo hujša od prejšnje in zapuščeni objekti, so znova postali poželjivi osebki. 

Da življenje je polno prevar in predsodki so del njih. Pravzaprav nam preprečujejo, da bi iztirili reprodukcijske lokomotive, nehali delati pamže in se bolj posvečali lastnim užitkom. Gospodarji potrebujejo podložnike in večina je materialno in duševno odvisna od njih. O svobodi govorijo, ker je to modno ali pa jim obveznosti trenutno presedajo. Toda, ko bi se znašli v zakotni, smrdeči ulici, prenatrpani s potepuhi in odvisni zgolj od lastnih sposobnosti in znanja, bi se velika večina zjokala, od strahu, ker si niti približno ne znajo zamisliti, kako naprej in ker niso sposobni živeti brez gospodarjev. Takšen navidezen, da ne rečem celo nekoliko sprevržen odnos, je prisoten v večini povprečnih družin. Ona ukazuje njemu, on njej; ona zatira njega, on njo! Praktično ne veš, kdo je ječar in kdo jetnik v tej igri medsebojnega podrejanja. Pravzaprav pa ne gre za nič drugega kot, samo, nekakšne nujne vaje iz poslušnosti in utrjevanje podložnosti, da človeški osebki lahko preživimo v svetu gospodarjev. Je potemtakem sploh pomembno, kdo natepava katero in čigava ga komu vleče? Ni! Čas prej ali slej kaznuje vse in obsodi na spomine. 

Utemeljitelji vesolja, pa tudi odnosov,
ki potekajo znotraj energijskih polj
(Vir:predavanje, The Higgs Boson and Beyond.  Sean Carrol, YouTube)
Ko ti enkrat trava raste iz riti, ust in ostalih telesnih odprtin, je tako vseeno, po čem je dišala preteklost. Po pizdi sosede, prijateljeve žene, barske plesalke, fukoželjne študentke ali partnerke, ki nastopa v domači pornoigri. Predsodki pri mrtvih izgubijo socializacijsko moč. In bitje postane to, kar primarno tudi je: sestavljanka iz delcev, celic, molekul, atomov, mikrodelcev, elktronov in protonov, fotonov, gluonov, nevtrinov, bozonov, muonov. In poskušajte si predstavljati sedaj, kako je videti čisto običajen fuk, ko so v igri vsi omenjeni ključnih "igralci". Kolikokrat človek dobesedno pofuka samega sebe, preden se mu dejansko uspe fizično spariti med seboj? Oziroma koliko prej sta dve organski bitji že v odnosu pestre izmenjave delcev, medosebnem, z okoljem in vesoljem? Naenkrat ni več vzroka, da bi se posmehovali Manci Košir, ki je pred leti izjavila, da pri orgazmu praktično občuje z Bogom. Delci so torej večnost, organizmi, tudi človeški, smo zgolj vmesna pretvorba v druga stanja in neizpodbitno tudi tvarina vesolja, njegovih galaksij, črnih lukenj, stanj in antistanj, od anti materije do temne energije. 


Glede na običajen fuk psihosomatskih stanj (teles) nam bodo višje stopnje uživanja prej ali slej dostopne in zato bodo poskrbeli kvarki, mikrodelci, ki si jih niti približno ne znamo predstavljati, če po nekem naključju nismo postali deli ekip, ki proučujejo njihove navade. In iz tega gledišča se smrti niti prebližno ne smemo bati. Je samo prehod k ščemenju na višji ravni in globljem doživljanju stvarnosti, za kar pa so naša organska telesa krepko preokorna in izrojena. Tudi zato, ker jih obravnavamo in obdelujemo pod bremenom različnih predsodkov. Moški ali ženska bližnjega sta lahko slastno darilo. Vzemite oziroma podarite si ga. Za popestritev življenja pa si omislite lastnega boga. Obstoječi so zaradi številnih verbalnih zlorab, ki so jih deležni, postali že popolnoma neodzivni na naše želje. 


Opombe:

(1) Naslov je izposojen iz romana (1978) Vitomila Zupana (1914 - 1986). Gre za roman z nabito seksualno vsebino in za obračunavanje z glavnimi človeškimi predsodki.

(2) Victoria Turk. 2017/ 22-23. Fresh face for sex robots.,18. februar, New Scientist, London

(3) Android - umetni organizem, ki izgleda in se obnaša kot človek. 

(4) CRISPR (clustered regularly interspaced short palindromic repeats). "Tehnologija CRISPR omogoča bistveno bolj natančno, lažje in predvsem cenejše urejanje in spreminjanje genetskega zapisa v celicah" (Dolenc, Sašo. 2015. CRISPR - biotehnologija prihodnosti. 10.07, spletni časopis Kvarkadabra: http://www.kvarkadabra.net/2015/07/crispr-biotehnologija-prihodnosti/; 29. aprila 2017

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Brambovska varda

Tehnološka strast po življenju

Lisjak je pravi lisjak