Ukleta povprečnost

Čeprav vedno več ljudi trdi, da so za spremembe, volitve, objavljena znanstveno raziskovalna dela, odnosi znotraj delovnih kolektivov in interesnih skupin ter sindikalne kolektivne pogodbe dokazujejo ravno nasprotno. Ljudje se sprememb bojijo, jih odklanjajo in so za ohranjanje obstoječega celo pripravljeni široko podpreti ideologije in ustanove političnega enoumja, terorja in zatiranja svobodoljubja, kot so bili recimo srednjeveška krščanska inkvizicija, francoski jakobinski teror, proletarske revolucije, fašizem in različne druge oblike socialne segregacije, ki načrtno ohranjajo neko sorazmerno stopnjo kulturne bede in revščine, tako za opomin vsem izstopajočim iz povprečja, tudi pri nas. 

Jezdeci apokalipse, jamstvo za obstoječe, demokracija terorja.      Vir: Gorenjski glas         

Sila redki so tisti, največkrat kakšni religiozni mistiki, ki odkrito priznavajo, da napredek ni dobrodošel, saj pomeni neposredno spreminjanje vrezanih vrednot v človeško dušo. Tisočletne izkušnje delovanja človeka znotraj različnih družb, čeprav je pri vseh šlo le ali predvsem za različne oblike zatiranja, opominjajo izključno na to, kako odporen je človek proti posodabljanju lastne človečnosti in kako zelo je odvisen od kopičenja materialnih dobrin. Ne, pa nikar ne mislite, da s tem lastni vrsti nastavljam ogledalo in poskušam moralno obsoditi pohlep, nevoščljivost, privoščljivost, ljubosumnost in številne druge tipične lastnosti, zaradi katerih se sosed ograjuje pred sosedom oziroma zaradi katerih si predstavniki iste vrste stojijo nasproti, občasno pripravljeni celo na to, da se pobijejo. Današnji človek je takšen in sam sem samo pripadnik vrste, s podobnimi genskimi in socializiranimi lastnostmi. Tudi sam izumetničeno hinavsko vsekakor prisegam na napredek, vprašanje pa je, kako močno sem tudi dejansko na strani sprememb. 

Opice, podobno kot človek porabijo najmanj 95% časa za spopadanje
 za mesto v hierarhiji.   Vir:Picturesofmonkeys.blogspot.com

Neverjetno lepo je slišati, kako koristen je lahko razvoj za prihodnje generacije, otroke, vnuke, a v resnici se ljudje trudimo predvsem za ohranitev položaja na veji, ki ji pravimo socialna struktura. Celo 96 odstotkov časa porabimo za to in samo slabe štiri odstotke za lasten napredek oziroma razvoj vrste. Čeprav letamo okrog Zemlje, krožimo po bližnjem vesolju, milijone ton prevažamo po morju, kopnem in zraku, doživljamo pravi informacijski in vsestranski tehnološki preporod, doma še vedno, nevoščljivo pogledujemo proti sosedovi novi fasadi, strehi, avtomobilu oziroma sodelavcem zavidamo vsakršno poklicno napredovanje. Materialni fetišizem je dolgo nazaj, na neki stopnje učlovečenja zasekal v naše miselne vijuge in postavil temeljne samoohranitvene zakone. Od takrat se je tekmovalnost samo še stopnjevala, presegla ohranitveni smoter, in jo poskušamo na različne načine omejiti, tudi z vgrajevanjem nesmiselnih predsodkov v svojo ambiciozno dušo. Potem pa se čudimo, zakaj stalno prisoten stres tako učinkovito pobija našo vrsto. Gre pri zdravstvenih tveganjih res za posledice stresnega življenja ali pa za popolnoma nekaj drugega, nekaj, kar na trenutni umski stopnji še nismo sposobni razumeti, je za enkrat precej nepomembno.

Nesporno je, da smo umsko presegli zakoreninjene navade in da socializacija, delovanje človeka v družbi, skupini, tudi približno ne sledi izjemnim posameznikom. Prvič v vsej človeški zgodovini prihajamo na raven, ko se resno zastavlja vprašanje, kako bo socialno povprečje še lahko in če sploh, oviralo napredek. Zato tudi takšen, lahko bi rekli celo neracionalen strah pred umetno inteligenco in humanidnimi roboti. 

Podpirate napredek? Vsekakor!  Vir: Fotolia.com

Dvomim, da so politiki šele nedavno ugotovili, da sodobna tehnološka podjetja ne plačujejo davkov oziroma da se uspešno izogibajo pravilom za polnjenje državnih proračunov. Prav tako ne verjamem zgodbicam, da bodo družbe in skupno državno premoženje, kaj več pridobili, če bodo obdavčili delovanje sodobnih mednarodnih družb v njihovem neposrednem okolju. Za delovanje globalnega trga, ki ga poganjajo predvsem potrošniške miselnosti, da ne rečem ideologije, je klasična davčna politika zastarela. Sodobni tehnološki koncepti poganjajo projekte, v katerih človek praktično mora biti udeležen, da lahko udejanji materialne in kulturne potrebe, znanstveno raziskovalne ustanove in potrošnja pa postajata ključna mehanizma za polnjenje proračunov; ne pa dobiček in nekakšno dodatno dohodninsko obdavčevanje, kot to dokazujejo nazadnjaški politiki. Večji del družbene in gospodarske infrastrukture, to priznavamo ali ne, prehaja iz državnih pristojnosti v domeno investicijskih konzorcijev oziroma pod okrilje interesov. Ti so lahko zasebni, skupinski, mogoče celo državni, v nobenem primeru pa ne morejo biti zgolj enostranski ali izključno nacionalni. Povedano drugače, naložba v dodatni tir proti koprskemu pristanišču ne more biti državni interes. Država se namreč postopno levi v čisto abstraktno politično formo, interesi, ki jim podlega pa so lahko ožji, širši, regionalni, globalni, zmeraj manj nacionalni in socialni. 

Množična vzgoja značajskih simbolov   Vir: Forum Salute

Narod je na določeni stopnji razvoja človeštva vsekakor predstavljal ideološi mobilizacijski okvir za boljše organiziranje in delovanje globalnih družbenih skupin, ljudi, s pojavljanjem umetnega razuma pa izgublja omenjeni smoter. Podobno je tudi z državo. Tako prvi kot druga sta postala nesprejemljiva razvojna ovira. Tisto kar je dejansko treba varovati in spodbujati so posebni interesi, ki pa z obstoječim znanjem, tehnologijami in cilji krepko presegajo prostorske in idejno emocionalne, narodne ter nacionalne okvirje. Zato, da sem kot človek srečen, uživam, delujem in se lahko izražam skladno z lastnimi kulturnimi vzorci, ne potrebujem več neke prisiljene skupnosti ljudi, ampak zadostuje že dobra informacijsko komunkacijska mreža in obogatena resničnost. Nekaj, kar mi omogoča, da v vsakem trenutku vstopam v željene povezave in namišljene svetove in če je možno, da jih tudi sam oblikujem. Dejansko ne potrebujem nekega fizičnega okolja, zadostujejo že prosto lebdeči možgani, natančneje živčni sistem, katerega nepogrešljivi del so. Človek prihodnosti, antrofenotip ali antropogemem(1), bo v bistvu transformer. Poljubno ali selektivno bo lahko prehajal iz enega tehničnega, biološkega ali kombiniranega organizma v drugega, ne da bi bil fizično prisoten.  

Najprej meje za omejevanje gibanja teles, kasneje za blokiranje mišljenja.
Vir: Delo

Država ne potrebuje naložb. Tako ali tako je obsojena na propad, mogoče odmiranje. Potrebujejo jih tisti, ki bodo od njih imeli neposredne koristi. Finančni in investicijski konzorciji so tako edino pravi odgovor za izvedbo projektov, nikakor pa to ne more biti državni proračun. V globalnem pomenu je država lahko bolj ali manj prehodno, začasno in tržno območje, na katero so vezani in na katerem delujejo različni ljudje in interesi. Vedno manj je skupnost za zagotavljanje nacionalnih prioritet, znanja in raziskav. Namreč, različne kulture lahko delujejo in se povezujejo v najbolj posebnih pogledih in smotrih neomejeno na celotni zemeljski krogli prav po zaslugi sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. In prav nič ne bo čudnega, če bo jutri moja nacionalna kultura, recimo slovenstvo, postala strogo intimna, individualistična lastnost, ki se ji bom predajal znotraj navidezne resničnosti. Cel kup političnih neznalčkov in regulatorjev, ki danes živijo na račun ohranjanja istovetnosti znotraj pluralnega okolja, bo seveda ostalo brez dela, politika pa bo postala ključna pri usklajevanju in prilagajanju posamičnih, globalnih, ne pa ozkih in skupnih interesov. 

Kdo se torej boji umetne inteligence, humanoidnih robotov in antropogememov, ljudi ali organizmov z izjemno povečanimi umskimi sposobnostmi in zavestjo? 

Dokaz, da nobena kultura ni večna in vsaka prej ali slej ugonobi nacijo (narod-državo).
Vir: Domino Magazin

Nihče drug, kot nostalgiki, lahko tudi številni, s frustracijami obremenjeni ljudje, ki poznajo samo in le obstoječe privilegije, porojene in utemeljene na povprečju, ter se jim niti približno ne sanja, da jih evolucija, še posebej ne spodbujena s trenutno tehnološko revolucijo, niti slučajno ne bo zadržala in pozabila v obstoječih miselnih okvirih in na stopnji inbicilnih privzgojenih navad. Življenja na tuj račun in okoriščanja s tujim delom bo definitivno konec tisti trenutek, ko nam bo uspelo zrušiti ideološki svet in njegove zagovornike; čuvarje starega civilizacijskega reda, ki že na vekomaj veke producira zgolj sužnje, prisegajo na nekakšno antično demokracijo in svetopisemsko izročilo. Njim bo vsekakor treba čim prej nastaviti zrcalo, da bodo v njem prepoznali lastno neučinkovitost, nesposobnost; povedano drugače, soočiti jih bo treba s sistemsko podobo, ki jo kreatorji sodobnega sveta lahko razumejo edinole kot prehodno civilizacijsko motnjo. Takšnim bo treba odločno izstaviti račun za nadlegovanje in zatiranje razuma. Vedno manj je namreč ljudi, ki še razumejo, kako lahko nekateri, čeprav pretežna večina, dela v patoloških organizacijah, kjer se posvečeno izživljajo drug nad drugim. 

Obogateni občutki, obogatena zavest, nova dimenzija resničnosti.
 Svet po lastnem okusu    Vir:Kaj?kupiti blog

Vladavina povprečja, takšna ali drugačna demokracija pijavk, se tokrat prvič resno sooča z lastnim preživetjem. Tisočletja je bila uspešna pri načrtnem zatiranju izjemnih posameznikov. Kljub temu pa je dosledno vztrajanje slednjih na "non desistes, non exieris"(2) uspelo vzpostaviti nasproti običajnemu človeškemu vedenju hladen razum, neodvisen od čustevih, hormonskih in moralnih vplivov. Razum, ki je v vseh pogledih avtonomen, neodvisen od običajnih človeških predsodkov in strahovanj in brezhibno strokoven, da ne naseda emocionalnim, frustracijskim ali celo patološkim argumentom. Človeštvo je v tehnološki izdaji končno dobilo zagovornika lastnega napredka, nekoga, da bo lahko brez posledic za lastno avtoriteto izjavil: "Serješ klamfe prijatelj, argumenti so namreč naslednji!" in se pri tem ne bo zmedel.

(1) Antrofenotip - človek z določenimi lastnosti, ki združujejo, lahko tudi povezujejo vidne, genetske in okoljske vplive v celovito človeško naravo. Antropogemem - organizem, ki genetsko spominja na človeško zasnovo, vendar pa je njegov kulturni in simbolni prostor izključno podrejen individualnim in spreminjajočim potrebam.

(2) Non desistas, non exieris - nikoli ne odnehaj, nikoli se ne predaj.