Pogrezanje pristanišča

Leta 2035 v koprskem pristanišču zagotovo ne bo več sindikata žerjavistov. Ne zato, ker bi ga kdo namerno spodnesel, strl ali uničil, ampak preprosto, ker ne bo več upravljavcev dvigal, ki tvorijo njegovo današnje jedro. Upravljanje z dvigali in stroji bodo v dobršni meri prevzele umetne nevronske mreže. Če se to ne bo zgodilo, kakšnih pet let kasneje tudi pristanišča ne bo več. 

Kako se bodo Mladeni razumeli z umetno inteligenco?

sl. Vir: Primorske novice

Pri trenutnem razvoju umetne inteligence si težko predstavljamo, da bi usodo gospodarstva še naprej krojili sindikati. Tehnologije, kakorkoli se sliši čudno, bodo precej skrčile njihovo vlogo, marsikje, na primer na logističnih področjih, pa jih bodo odpravile. Dela z ljudmi bo vedno manj. Človek se bo namreč moral prilagoditi stroju in ne stroj človeku. Tako pač narekujejo potrebe po višji produktivnosti in boljšem gospodarjenju. In če sem bil še nekaj let nazaj prepričana, da se bodo družbenorazvojni izgodovinski trendi nadaljevali, da bo tehnološka razvitost vplivala na višje potrebe po delavcih, so dokazi nasprotni. Umetna inteligenca, no, ne ona, njeni snovalci postavljajo sedanjo organizacijo dela na glavo. Če je do zdaj veljalo, da ima vsak človek najmanj dva nadzornika nad seboj in vsaj tri, ki ga lahko v vsakem trenutku zamenjajo, že danes vse to opravi malo večja škatla, na katero so povezani roboti oziroma samodejni (avtomatizirani) tehnološki procesi. Kakšne četrt stoletja bo človek še obdržal nekaj monopola pri vzdrževanju strojev, potem pa bodo tudi te funkcije vodstva podjetij prenesla na stroje. Nevronske mreže se namreč razvijajo in učijo bistveno hitreje, kot so si upali predstavljati največji optimisti. 

Človeška evolucija se bo nadaljevala s povezovanjem bioloških in strojnih
 delov v izjemno učinkovite kiborge.

Sl.vir: PsychologyToday

Znanstveniki so si podobo umetne inteligence zamislili kar na človeškem vzorcu. Vsekakor gre za zdaj še za precej preprosto povezovanje senzorjev, ki nadomeščajo človeške čute z elektronskimi možgani, ki jih predstavljajo globoke, večplastne nevronske mreže. Seveda slednje ne morejo tvoriti hitrih biokemičnih nevronskih povezav z dendriti, sinapsami in nevronskimi prenašalci, zato pa po mehanskem električno spodbujenem zaporedju, ki je iz dneva v dan bolj izpopolnjeno, preračunavajo logične odgovore glede na senzorične zaznave. In uspeh? Da uspeh lahko neposredno ugotovimo, če primerjamo obrazne podobe, kot jih je znala omenjena strojna logika naslikati leta 2015 s tistimi, ki nam postreže danes.

Nobenega dvoma ni, da smo preskočili, ne prekoračili, Rubikon, trdijo razvijalci umetne inteligence. Njeni dobri poznavalci pa to neposredno dokazujejo, ko razne filmske dive in radikalne krščanske ideologinje predstavljajo v precej kočljivih pornografskih scenah. S tem ko obravnavamo človeka po naših zamislih in ne kot si želi on sam, bomo verjetno dokončno zabrisali tenke moralne meje, po katerih se sprehajamo. Svet bo končno zadihal bolj sproščeno, pa naj to poimenujejo z globokimi ponaredki (Deep fakes) ali šibo božjo. Laž bo očitno postala merilo prihodnje, odrešujoče komunikacije, ker bo neposredno obračunavala s predsodki in to tako, da nas bo postavljala v najbolj kočljive, avtentične položaje. V prav tiste, v katerih bi se za ceno lastne glave niti slučajno ne želeli pojaviti. 

Pogovarjanje strojev. Le malo ljudi razume njihov jezik.

Sl.vir: Futurism

Ja, tako dobro je postalo umetno možganje, da resničnost lahko ustvarja po lastnih predlogah. In ker smo navajeni živeti hitro in površno, od enega supermarketa do drugega, nas največkrat ne bo zanimalo, če so posnetki pristni ali pa ima prste vmes tehnološka fantazija. In tisto najpomembnejše. Scenarije za ponarejene zgodbe bomo kmalu lahko pisali kar za domačimi računalniki. Programi za obdelavo in pripravo avtentičnega glasu so že na voljo, slikovni bodo široko dostopni kakšno leto kasneje. 

Prav vidim sosedovega navihanca, kako bo strogo učiteljico predstavil v kočljivem stanju s kakšnim cerkvenim dostojanstvenikom gejevske usmerjenosti. Splet bo tako dejansko postal ogromna črvina teme, ki žre sama sebe, kot je ob koncu minulega leta izjavila ena izmed odlično plačanih hollywoodskih igralk, Scarlett Johansson, pornozvezdnica po volji umetne inteligence. 

No, in ko smo se nekoliko bližje seznanili z ustvarjalnimi sposobnostmi umetnega uma, lahko še vedno dvomite, da bodo tudi čez deset let po koprskem pristanišču še naprej prenašali petdeset kilske vreče na ramenih, tovor pa se bo dvigoval in spuščal pod pozornimi očmi žerjavovodij? Mogoče nas bo o tem prepričeval posnetek ali komentar kakšnega nostalgičnega sindikalista, vendar bo zagotovo "deepfake", porojen v brezdelju. 

V tej gneči človek res nima kaj iskati.

Sl.vir: Robohub.org

Če preskočimo nazaj in nekoliko parafraziramo izgovorjene besede na začetku, potem bo sindikalno gibanje omejeno le še na vloge v fiktivnih scenarijih. To pomeni, da se bo v nekem izmišljenem okolju borilo za pravice namišljenega delavstva, ki ga ne bo več. Kako ironično! Mar res? 

Avtomatizacija, popolna robotizacija procesov in njihovo upravljanje ter nadzorovanje s strani umetne inteligence je radikalno nasprotje počasnega poskakovanja vagonov po nekoliko skrivenčenih tirnicah. Odstopanja so tolikšna, da tudi nekoliko manj natančne usmeritve oziroma celo napačne, ne povzročajo neke bistvene škode. Prihodnost polpretekle sedanjosti se bo razlikovala prav po preciznosti. Slednja pa praktično ne pozna nepoznanih toleranc. Umetna tipala, senzorji, namreč nenehno merijo stanje in spremembe in le umetni možgani se lahko v trenutku odzovejo nanje. Povedano drugače, vagonsko kolesje in vzmetenje se prilagajata vsaki krivulji, na kateri se bosta znašla hip za tem. V takšnih primerih pa odstopanj praktično ni oziroma jih merimo v stotinkah, če ne že v tisočinkah promilov. Zato je tudi napak izjemno malo. Zastoji so sila redki, vsekakor do njih pride, še preden nastane škoda. Tekoče delovanje pogonov pa niti najmanj ni odvisno od dopustov, bolniških, prezentizma, motiviranosti, razpoloženja, še manj od nekih ocen delovne uspešnosti.

Takšneizvirne  obraze je bil sposoben oblikovati umetni um leta 2015...

Sl.vir: Alec Radford/Luka Metz

Verjetno ni treba posebej pojasnjevati, da takšne pametne tehnologije, zahtevajo drugačne ljudi, izobražene in vzgojene za delovanje v integriranih procesih. Za njihovo učinkovitost sploh ni pomembno, kako se človek razume s človekom, temveč, kako se ujame s strojem in pametjo, ki ga vodi. Stroj in njegova produktivnost sta tista, ki merita človekove sposobnosti. Ne več neki neposredni šefi ali višji nivojski vodje, s katerimi lahko razpravljaš o oslovi senci do onemoglosti. Sodobna tehnološka organizacija namreč tovrstnih subjektivnih motenj ne pozna. 

in takšne zna ustvariti po branju več tisoč slikovnih predlog danes!

Sl.vir: Nvidio

No, in zdaj bodimo toliko pošteni, in se vprašajmo, koliko izmed nas je dejansko usposobljenih in sposobnih, da se postavimo ob bok stroja in postanemo del natančnih in brezhibnih delovnih procesov. Tistih, ki bodo čez petnajst let edini omogočali preživetje znotraj tehnološke konkurence. 

Eden izmed pomembnih poklicev prihodnosti, ki jih bodo sploh še potrebovali v avtomatiziranih srenjah, bosta vitalni skrbnik in trener strojev. Prvi se bo posvečal vsebini programja, drugi gibalnim sposobnostim in njihovi obrabi. Na prvi pogled nezahtevne, če ne kar rutinske naloge, vendar vsekakor izjemno specifične. Noben gib, nobeno gradivo ni tako popolno, da bi ne potrebovala, vsaj vsake toliko časa, popravka in ponovne prilagoditve v brezhibno procesno shemo.

Produktivnost na avtomatiziranih kontejnerskih skladiščih je v povprečju
višja za 30 % in za delo potrebujejo 70 % manj ljudi.

Sl.vir: Latitud

Obraba in utrujenost gradiv sta posamični, individualni lastnosti in dva popolnoma enaka, isto stara robota, "bolehata" različno. Da je res tako, se lahko prepričamo na valjih, ki so nameščeni na progah, po katerih potujejo jekleni valjanci. Ob času remonta ene v celoti zamenjajo, druge obnovijo, tretje zgolj očistijo, čeprav so iz iste tovarne in izdelani po popolnoma enakih standardih. Podobno, kot ne moremo srečati dveh identičnih ljudi, tudi ne moremo imeti dveh popolnoma enakovrednih izdelkov. 

Ker Koper ni hotel ali ni znal prevzeti vodilne vloge znotraj možnega severno jadranskega transportnega sistema, je trenutno v naletu Trst. Kot je napovedal predsednik sedanje uprave Luke Koper, se bodo rekordi obrnili navzdol. Rezina kruha bo torej tanjša in na njej bo manj masla, ker bodo rabili topove, da bodo odgovorili na izzive na drugi strani Hrvatinov.

Trst NI naš!

sl.vir: myelection.info

Brez tehnološkega posodabljanja, ki naj bi tudi dejansko povečalo produktivnost in izboljšalo gospodarjenje, pa ni mogoče računati, da bo najbolj obetavno pristanišče na severnem Jadranu preživelo konkurenčne čeri. Desetletje, ki bi ga tehnološki napredek lahko vidno zaznamoval, je na žalost mimo. Še eno podobno desetletje vztrajanja na stari organizaciji in demagoškem prepričanju, da so za konkurenčen obstoj najbolj zaslužni prizadevni in odgovorni zaposleni, bo pristanišče vsekakor spremenilo v muzej. Po definiciji so to zamrznjene podobe minulega časa.