Visoka odškodnina za nič dela

Spomini na prihodnost

Povzetek vnemirljive razprave o novi strategiji pristaniške družbe

"To je že tretja barka ta mesec, ki je napovedala izkrcavanje samo v Trstu," je poročal mlad prometni inženir. "Trdijo, da za Koper nimajo tovora in očitno ga tudi res nimajo. Ob zmogljivostih nove ploščadi lahko brez težav pretovorijo celotno ladjo. Tudi povratni tovor so špediterji začeli preusmerjati predvsem v Trst.

" Odlično, odlično, to so naravnost rečeno odlične novice," si je vzhičeno mel roke predsednik uprave, drugi njeni člani pa so le modro prikimavali. "Mislim, da nam sedaj nihče več ne bo mogel očitati, da zastrupljamo okolje in svinjamo domače morje. In ankaranski župan! Kako le bo srečen on, ko bo končno lahko polnil proračun s turističnimi prilivi, namesto z ostanki od pristaniških taks.

"Ja," je posegel za besedo član uprave, pristojen za notranjo organizacijo. "Končno bomo pomole lahko spremenili v terapevtske kotičke za celinske osličke. Turizem, turizem, predolgo smo čakali nanj in zdaj si bomo dali duška. Da bi le čim prej zgradili tisto dvotirno progo, da bomo lahko ustregli turističnemu povpraševanju po počitnicah v revitaliziranem degradiranem okolju."

"To, seveda, to je prava beseda, revitalizirano degradirano okolje. Prepričan sem, da na takšno ponudbo ne bomo naleteli nikjer drugje v svetu. Samo pomislite na vse te dokumentariste, scenariste in snemalce, ki bodo drli k nam, da predstavijo svetu zadnji turistični trend. Saj si ne moreš predstavljati, kakšno doživetje je to, ko loviš s trnkom ribice s pomola, ob katerega so še leto nazaj privezovali velike prekooceanke. To bo res enkratno doživetje. Mislim, da se lahko kar takoj začnemo pogovarjati o novih izhodiščih za plače," je projekt podprl delavski direktor. 

In ko so glave kresale, da se je pamet kar iskrila v njih, je prva finančnica gledala tja nekam proti celini. Nič kaj navdušena ni bila nad trenutnim modrovanjem. Ustni kotički so ostajali povešeni, črte na čelu so zarisale ostre gube. Končno je spregovorila tudi ona: "Sama pa sem vseskozi mislila, da se bomo ukvarjali s pretovorom." Vstane od mize in krene proti vratom. "Kam spoštovana kolegica, kam vas odnaša prav ta trenutek, ko razvijamo konkurenčno zamisel, kako se uspešno postaviti po robu Tržačanom. 

"Po kopalke in sončnik gospod predsednik. Ugotavljam namreč, da bom prva, ki v novi poslovni strategiji ne bom imela skrbi, pa tudi nobenega dela očitno ne!"

Konec nekega samovšečnega lagodja. V tržaškem pristanišču PLT pripravlja površine v velikosti koprskega kontejnerskega terminala, 27 hektarov.

Sl.vir: Trieste All News

Visoka odškodnina za nič dela

Kmalu bo naokoli mesec, odkar je v javnost prišla informacija, da bivši predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić prevzema Piattformo Logistica Trieste oziroma Logistično platformo Trst (PLT). Seveda ni nič nenavadnega, da se je odstavljeni, zaničevani in ponižani direktor odzval na ponudbo koncesionarja v tržaškem pristanišču ter nadaljuje karierni vzpon. Me pa preseneča domala ignorantski odziv trenutne uprave in nadzornega sveta Luke Koper ter vseh drugih dušebrižnikov državnega premoženja na tveganja, s katerimi se bo domače pristanišče soočilo, ko bo vzpostavljena nova, sodobna logistična ploščad v Tržaškem zalivu. 

Organi, uprava in nadzorni svet Luke Koper, SDH, pa tudi slovenska vlada, če že hočete, niti s prstom niso mignili, da bi kakorkoli preprečili omenjeno škandalozno potezo oziroma da bi se vprašali, ali ne bodo zaradi nje ogroženi vitalni interesi družbe. Namreč, tisti trenutek, ko je Dragomir Matić postal predsednik uprave Luke Koper, ni postal le načelujoči član uprave, ampak tudi najvišji zaupnik v njej. Hodil je po svetu, drugi so hodili k njemu in tkal je nešteto vezi v preprogo, katero je zdaj preprosto rečeno odnesel s seboj, da bodo po njej hodili drugi. 

Pri konkurenčni klavzuli velja obratno sorazmerje. Nadomestilo za
spoštovanje konkurenčne klavzule je zanemarljivo v primerjavi s poslom,
ki ti ga lahkopreusmeri bivši zaupnik.

Sl.vir: StudioCriss

Pa se v Luki Koper najde iskriva glavica, ki Sloveniji pojasni, da družba v pretežni državni lasti, ne uveljavlja konkurenčne klavzule, ker bi morala Matiću plačevati visoko odškodnino, v zameno pa bi ne dobila nič. Tvorec omenjenega bistroumja je s tem jasno povedal, da je konkurenčna klavzula zanj španska vas. Bilo bi bolje, če bi molčal, ne pa da je pred vsemi pokazal, kako močno je skregan s pametjo oziroma kako neskončne so stepe, po katerih se pase njegovo neznanje. Očitno pa so se z razumom sporekli tudi nadzorniki in državni regulatorji in sledili staremu reku, da pametni molči. Vse skupaj še najbolj spominja na priljubljene povesti Frana Miličinskega, v katerih njegovi junaki vedno položijo roko pameti. No ja, če bo šlo tako naprej, kot se v koprskem pristanišču dogaja zadnjih nekaj let, bo tudi to dobilo lastno začinjeno novelistiko. Le človek se mora najti, da jo bo napisal. 

Ja, če že roka roko umiva, to še ne pomeni, da skupaj splakujeta tudi obraz. Nekdo v tej poplavi spogledovanja z nesmisli je le nekoliko pomolil glavo iz nesnage in zakričal s polnimi pljuči, kot tisti otrok v cesarjevih novih oblačilih: "Gre za načrtni napad na Luko Koper!" A na žalost ga nihče ni slišal, tisti, ki so ga, pa so v trenutku postali gluhonemi. Čemu? Odgovor bi verjetno morali iskati v labirintih človeške narave. V molk se največkrat pogreznejo osramočeni, tisti, ki trepetajo, da bodo njihovemu škodljivemu delu prišli na sled, ali ignoranti(1), prepričani, da bodo dejanja najprej pozabljena, če se delajo, kot bi jih ne bilo. Kolikokrat še bo moral vzklik "zarota" zavalovati po prostoru, da bodo njegov opozorilni zvok zaznala kakšna odgovorna ušesa? Kolikokrat še bodo morali psi naskočiti karavano, preden se bo raztepla po puščavi, iz katere so vsemogočni sprenevedavi beduini tudi prišli? 

Pojasnila, ki ne pojasnjujejo, ampak puščajo človeka odprtih ust.

Sl.vir: PopTv

Tokrat bo čas pokazal bore malo, zato bodo toliko bolj zgovorna dejanja oziroma vedno bolj prazna "kasica prasica". V zaposlitvene pogodbe konkurenčne klavzule namreč ne pišemo zaradi lepšega, temveč da zavarujemo vitalne interese gospodarske družbe še določen čas po odhodu osebe, ki bi jim lahko kakorkoli škodovala. Pomen konkurenčne klavzule torej ni, da z njo kaj dobimo, ampak da čim manj izgubimo! To je njen smoter in hkrati zlato pravilo, utemeljeno na obratnem sorazmerju. V dejanskem primeru to pomeni, da bomo toliko več dobili, kolikor manj bomo izgubili. 

Očitno ne v Luki Koper ne v upravi SDH ne v njenem nadzornem svetu in ne na vladi, ki predstavlja skupščino SDH, niso bili pozorni na informacije, ki so prihajale z druge strani meje in jih je dokaj natančno povzel Delov novinar Boris Šuligoj. Ob takšnih radovednih, plodnih in predanih novinarjih se upravičeno sprašujemo, zakaj vzdržujemo službe, kot je Sova, za nočni let katere izvemo samo, kadar njeni pripadniki tajno stavkajo. Šuligoj je z izseki, ki jih je objavljal v člankih lansko in letošnje leto, pravzaprav zbral ključne informacije, po katerih bi lahko v Luki Koper pripravili konkurenčni scenarij. Napisal je, da na območju Škednja, ob nekdanji tržaški železarni, joint ventures družba Docks San Servolo že več kot dve leti gradi veliko logistično ploščad, na kateri bo več terminalov in najverjetneje tudi sodobno distribucijsko središče. Navaja, da je ob tej ploščadi morje globoko 16 metrov in da bodo ob njej lahko privezali po tri povprečno dolge ladje. Površina ploščadi je 27 hektarjev. 

Gre za nadgradnjo nekdanjega lesnega terminala, iz katere bo nastal novi večnamenski terminal za generalne tovore, je poročal. Največja prednost novega terminala bo, da bodo hkrati do njega zgradili manjkajoče tire. Zunaj koncesijskega območja vzpostavljajo dodatne železniške povezave italijanske železnice, ki bodo spet vzpostavile opuščeni del železniške proge skozi predore pod delom Trsta in Opčin. 

Iz omenjenih informacij nedvoumno izhaja, da se bo bitka za pretovor zaostrila v tem delu Jadrana. To nakazujejo že povečane rasti pretovora pri sosedih. Udarili so na rekorde in to iz nizkega starta, če se izrazim nekoliko športno, čeprav dejansko ne bo prav nič športnega v celotni igri. Z vključitvijo Matića v tržaške razvojne načrte je to kristalno jasno. 

Kako in kaj, je lepo določeno v 34. členu statuta Luke Koper. Čemu se odgovorni izogibajo normativni volji
delničarjev in družbo izpostavljajo denarnim tveganjem,  pa je drugo vprašanje.

Sl.vir: Statut Luke Koper d.d.

"Sem prost na trgu in pri svojem delu bom uporabljal vse svoje znanje, izkušnje, sposobnost, strokovnost in poznanstva, ki sem jih v teh letih pridobil v tem poslu, je bil neposreden Matič v enem od intervjujev. Če upoštevamo, da je bil Matić dobre tri leta in pol predsednik uprave koncesijske družbe v konkurenčnem koprskem pristanišču, pred tem pa vrsto let vodja generalnih tovorov v njem, je vsakomur jasno, da se je spopad za stranke pravzaprav že začel in se bo s časom temeljito zaostril. 

Toda, da ne bo pomote. Matiču ne moremo očitati prav ničesar. Na razmere se je odzval kot vsak ambiciozen človek. Za nastalo stanje so krivi tisti, ki so ga ustoličili in drugi, čeprav oboji predstavniki državnega lastnika, ki so ga vrgli na cesto. Ob tem pa pozabili interese zavarovati z dosledno uveljavitvijo konkurenčnega dogovora, klavzule, tako kot so to nedvoumno zapisali delničarji družbe v statutu. 

Mirko Slosar, predsednik sveta delavcev: Načrtni napad na Luko Koper?

Besedni in sl.vir: PopTV

Kdo je uprava in kdo je nadzorni svet, da si upata sprejemati odločitve mimo delničarske volje, mimo temeljnega notranjega predpisa, ki konkurenčno klavzulo preprosto zapoveduje in to za obdobje dveh let po preteku dela? Kako to, da se večinski lastnik, država, Slovenski državni holding, na malomarnost in butnskalske izgovore, zakaj konkurenčna klavzula NE, ni odzval in vprašal nadzornike po zdravju in poznavanju notranjih pravil za ščitenje interesov družbe? Gre res za  načrtni napad na Luko Koper, kot to namiguje predsednik sveta delavcev Mirko Slosar ali zgolj za ignorantsko površnost, mogoče celo kakšno osebno, pritlehno maščevanje? Ne nazadnje, vsi nismo profesionalci in amaterski kodeksi so bistveno bolj ohlapni. 

V prav nič večjih mansardnih prostorih niso delali zaposleni pri TTI
v Bratislavi, ko je Luka Koper plačala 25 milijonov evrov za 10 odstotni
 delež družbe. Koliko šele ji bodo odnesli bodoči posli na sodobno urejeni
pristaniški ploščadi na drugi strani Hrvatinov?

Sl.vir: Pinterest

Kakorkoli že, prepričan sem, da se zgodba ne bo končala s tem trenutkom, čeprav je potihnila. Kot se ni končala tista, ko je pred leti Luka Koper odštela 25 milijonov evrov za nakup deset odstotnega deleža v virtualnem podjetju TTI. Tokrat, če bo Matič količkaj pljunil v roke in motivacijo ima precejšnjo glede na izrečene besede in odnos, ki so ga pokazali do njega, bo Luka Koper utrpela bistveno višjo, tokrat poslovno škodo. Koprski terminalist praktično nima v rokah pravega odgovora niti mu okoliščine niso naklonjene za kakšen resnejši konkurenčni spopad ali obrambo. Zato ste lahko prepričani, da čez nekaj let nikogar več ne bodo zanimali nekakšni, za lase privlečeni izgovori, čemu v Luki Koper ne spoštujejo volje delničarjev ter pravočasno ne zavarujejo interesov družbe in zaposlenih v njej. 

Opomba:

(1) Ignorant - nevednež, praznoglavec, omejen človek; pa tudi brezbrižnež, sprenevedež. Fran, Slovarji inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU