Moč pozitivnega uma

Smo z eno nogo napol v dreku ali iz dreka?

Zgolj pozitivni pogled na stvari še zdaleč ne zagotavlja tudi uspešnega življenja. Prej nasprotno! Neupoštevanje, da ljudje različno doživljamo in dojemamo sobivanje ter se nanj tudi različno odzivamo, lahko kaj hitro pokoplje naše pozitivne misli in zlomi voljo uma. Predvsem zato, ker slednji živi v utvari metalne premoči in je zato popolnoma nepripravljen na udarce pod pasom. V običajnem življenju pa je teh bistveno več kot spodbudnih dejanj. 

Uspeh je konec Sizifovega prekletstva.

Sl.vir: Forbes

Pri uspešnosti gre za celovitost. Absolutno premalo je, da si jo zgolj umislimo v glavi. Telesne in duševne značilnosti oziroma posebnosti sebstva so le eden izmed predpogojev za snovanje in ustvarjanje zavidanja vredne življenjske poti. Izpolnjevanje ostalih pogojev pa terja od nas predvsem trdo delo. Poleg tega, da z učenjem okrepimo svoje kognitivne sposobnosti, se moramo naučiti prepoznavati in obvladovati vedenjske odzive, lastne in pri drugih. Vsekakor je pomemben tudi pozitiven, prijazen odnos do stvari in ljudi, vendar ta nikakor ne sme iti preko mere zaupanja, da bi lastno usodo položili v drugo naročje. Prav to se namreč dogaja v mnogih zakonskih skupnostih, in potem se čudimo, zakaj so katastrofe tako pogoste. Zakaj razpadajo družine? Zakaj pravzaprav se moški in ženske podijo za tujimi nasmeški naenkrat? Pričakovanja in vsa pozitivna razmišljanja se prevesijo na drugo stran najdenega; v ponovno iskanje. Na Zahodju je le malo porok sklenjenih brez pozitivnih pričakovanj, a največkrat so kasnejši odnosi prežeti z razočaranjem. Dokaz več o (ne)moči pozitivnega uma in posledicah njegovega zapeljevanja. Pri tem ne smemo spregledati širšega vpliva omenjenega "pozitivnega pričakovanja" na družinsko, sosesko in delovno okolje. Ko so upi v pozitivno podrti, najebejo mnogi!

Ljubezen je strast. Sovraštvo tudi!

Sl.vir: Pixabay

Pravijo, da za dežjem vedno posije sonce. Vsekakor je to naravni princip in popolnoma drži. Podobno kot se izmenjujeta sonce in slabo vreme, dan in noč, hladno in toplo, se tudi veselje in žalost. Nikdar le eno nikdar le drugo. Torej tudi pozitivno mišljenje ne ohranja svojega nasmeha na vekomaj veke. Izgublja moč, izgublja energijo, izgublja prepričanje, da lahko v nasprotju spozna lastno pogubo. Šele ta znova okrepi zavedanje pozitivnega in zažene baterije. Brez kontrastov namreč ni resničnih čutenj. Tudi Gautama ni vedel, kaj sta blagostanje in sreča, dokler ni zapustil zastraženih kraljevih vrtov in se neposredno soočil z revščino in trpljenjem. Čutimo dež in vidimo sonce, vendar zaradi vsakodnevnih obveznosti le redko občutimo tudi ugodne posledice na razpoloženje. Ne zaznavamo sprememb ritmov, spodbud, barv, ki pretvarjajo depresivno sivino v življenjski utrip, in to ne glede na to, koliko ur si vsak dan vcepljamo v glavo, kako napredujemo v vsakem pogledu. 

Siddharta - kraljevi razvajanec ni razumel, kaj je
blagostanje, dokler ni odšel med bednike.

Sl.vir: Pinterest

Pozitiven pogled na ljudi, stvari in okolje ima vsekakor spodbuden vpliv za posamično življenje. Tudi drugače so ljudje, ki izžarevajo optimizem bolj zaželeni in lepše sprejeti v družbi, pa tudi v službi. Toda nikakor ne moremo zanikati, da ima čisto pozitivno razmišljanje lahko tudi negativne posledice. Razpoloženje je preveč kompleksen občutek, da bi temeljilo zgolj na lastnem prepričanju. Če temeljiteje razmislimo, dokaj hitro pridemo do zaključka, da imamo dejansko premalo vpliva na ljudi in dogodke, da bi jih lahko oblikovali po naši volji. In ko si se enkrat po sili razmer prisiljen prilagajati drugim posameznikom, skupnosti, okolju, nezavedno celo vesolju, ti lasten optimizem seveda stvari precej olajša, nikakor pa ne more vplivati, da bi prišlo do sprememb po tvoji volji. 

Uspeh je že eden izmed takšnih celovitih fenomenov, ki ga z voljo lastnega prepričanja, pa naj bo vera vase še tako krepka, ne moremo udejanjiti. Nanj lahko vplivajo tudi takšne malenkosti, kot so pubertetniški izpadi šefove hčerke, menstruacijski ciklus predsednice nadzornega sveta, sodelavčeve žolčne ali ledvične kolike, zapeka županovega psa. Če kje, potem frfotanje metulja v Tokiu, vsekakor vpliva na našo osebno uspešnost v podalpju. Seveda pozitivnega mišljenja ne gre kar tako porivati na stranski tir. V kolikor je človek spodbudno nastrojen, je vztrajnejši, cilji so vidni in so mu blizu ter se veliko bolj potrudi, da jih doseže. Optimističen pogled na stvari je bolj odprt in bistveno širši kot pa pri črnogledih, tesnobnih osebah. Toda, uspešni so lahko eni in drugi, prav tako tudi poraženci. Moč pozitivnega uma torej nima absolutne premoči nad življenjskim blagostanjem. 

Povedano drugače sploh ni pomembno, ali vidite kozarec na pol poln ali na pol prazen, ali vas ljudje dojemajo kot dobrodušneža ali zajebanca, ali ste predani drugim ali pa predvsem sebi in lastnim ciljem. Nedvomno uspešnost je stvar značaja, pa tudi znanja, opazovanja in okoliščin. Slednje največkrat povezujemo s srečo. "Ta tip ima pa res srečo," običajno rečemo za nekoga, ki mu gredo stvari kot po maslu. Čeprav se mora uskladiti več dejavnikov, da nam uspe plavati proti človeškemu toku navzgor. Ljudje podobno kot šimpanzi porabijo vsaj 95 odstotkov časa za lastno umeščanje znotraj hierarhije. Si lahko zamislite, kako spletkarske duše smo in koliko med njimi le hlini občudovanje do drugih, v resnici pa mu kri vre zaradi nevoščljivosti in privoščljivosti. Nekdo je rekel: "Človek nima prijateljev. Obkrožen je le z večjimi in manjšimi sovražniki!" In presneto prav je imel. 

Logika: Vsi vojaki, vsi enaki. Bedaki niso vojaki!

Sl.vir: Army Times

Torej, če se zavedamo resničnosti, človeške zvitoreposti in o negativnih dejstvih razmišljamo kot o spoznanjih, do katerih smo se izkustveno dokopali, ali razmišljamo pozitivno ali negativno? Vsekakor bomo delovali uspešneje, če ne bomo precenjevali naklonjenosti pripadnikov iste vrste in izpadli bomo veliki naivneži, če se bomo predajali s srcem in popolnim zaupanjem; še posebej ljudem, za katere smo prepričani, da si to zaslužijo. Seveda mišljenje o drugih in življenje na preži, ne smeta vplivati na naš obči odnos do ljudi. Ta namreč ni posledica spoznanja resničnega sveta, ampak v prvi vrsti naše osebnosti. Imamo ljudi, ki se na vsako dejanje odzovejo povračilno, imamo pa tudi ljudi, ki so prepričani, da je maščevanje čoln z luknjo in bolj vneto veslaš, prej potoneš. Dejansko z maščevanjem ne dosežemo kaj dosti. To očitno vedo celo severnoameriški Indijanci, ki so spesnili čolnarski rek. Mogoče potisnemo v nesrečo le še več ljudi; med njimi tudi takšne, ki globoko verjamejo v moč pozitivnega uma. Dejansko zapravimo veliko koristnega časa, si naprtimo precej slabe volje, vedno smo na preži, v stresu, mogoče celo začnemo preganjati sami sebe. Dokažemo pa, da moč pozitivnega uma nima nekega pravega učinka in da se svet vrti po nekih drugih zakonitostih in te zelo redko upoštevajo naše želje. 

Primati 95 odstotkov časa namenjajo položaju v hierarhiji. Človek
prav tako.                                            Sl.vir: Museum of Unnatural Mystery

Pred leti sem poznal neko žensko. Rekli smo ji Alfa. Vzdevek je dobila zaradi neverjetne vztrajnosti, s katero je poganjala sebe, ljubimce in otroke. Dejansko je bila kot vodeča samica volčjega tropa. Opravljala je tri službe. Poleg redne, je vsak dan od četrte popoldne pa do osme zvečer delala še na lokalnem dnevniku, potem pa tudi štiri, raje pa kakšno uro več, v točilnici, ki jo je imela v najemu. Znala je z ljudmi, vendar ji ta njena sposobnost ni prinesla nekega vidnejšega napredka, kaj šele ugodja, vrsto let. Potem se ji je življenje oddolžilo. V desetih letih je postavila na noge solidno nepremičninsko agencijo, imela je številne stranke in precej donosnih poslovnih dogovorov. Ko je prišel čas poklicne upokojitve, je agencijo prodala za dober denar, za med, bi rekli sladokusci. Primaknila znesek k prihrankom, kupila otrokoma vsakemu svoje stanovanje, sama pa postala redna obiskovalka razstav in gledaliških predstav. Preselila se je v Berlin, kjer je kulturna scena izjemno bogata. In verjemite, da o moči pozitivnega mišljenja ni vedela prav ničesar niti nikoli ni obiskovala seans, na katerih prepričujejo, kako vsemogočna je naša duševnost in prebujajo skrite moči v njeni podzavesti. 

Podobnih uspešnih življenjskih zgodb bi lahko povedal še več, a v nobeni od njih ne nastopa izvedenec za udejanjanje pozitivnega mišljenja. V vseh je prisotno tiho, a močno hotenje po blagostanju, mogoče ne ravno po bogastvu, in neverjetna vztrajnost. Običajno gre za ljudi, ki so le redko predahnili, tako da niti niso mogli oceniti, na katerem delu življenjske poti so, niti se niso spraševali o smiselnosti lastnega početja. Imeli so neverjetno zaupanje vase, časa in prijateljev pa ne ravno na pretek. Očitno res velja rek, da kjer je volja, je tudi pot, in da ko snujemo ali udejanjamo, ni časa za filozofijo, izvedenska spoznanja, nasvete in podjetniško literaturo, stoje na glavi, večurne meditacije, tečaje hitrega pomnjenja ali licenčne programe blagostanja. S prevarami se ne da nadomestiti vztrajnosti in trme. O teh lastnostih bomo izvedeli bistveno več, če bomo opazovali istrske boškarine pri delu. Brazdo za brazdo vlečejo po poljih v neskončnost. Po poljih, ki potem obrodijo in napolnijo kašče blagostanja. Izjemno koristen tečaj. Le da se znanje ne meri kot pri drugih izobraževanjih socialnih klonov, s ceno in licenco. 

Preizkušena učitelja pozitivnega mišljenja

Sl.vir: Croatia.hr