Kaj korona, ne bodi mona

    Vedno več jih poroča, da je bolezen, COVID-19, hudičeva dekla. Nekateri, ki so jo preboleli, svarijo pred njo. "Ne, ni šala," trdijo. Bolnišnice so polne, kljub temu da v njih leži zgolj 1298 bolnikov te klateške bolezni; od tega 202(1) na intenzivnih enotah. Število umrlih še vedno ne presega povprečij iz zadnjih treh let, ki pa so resnici na ljubo v nenehnem vzponu. Iz dneva v dan poslušamo zmedene in nasprotne si komentarje bolnišničnega osebja, epidemiologov, virologov in drugih logov, kako se zapletajo v nevednost. A kljub temu jim verjamemo, če prav ne vemo prav dobro, zakaj in upamo, da nas bo res odrešilo cepivo na genetični osnovi.

Namesto, da bi rešitev za negotovo stanje iskali pri sebi, se zanašamo na genetsko cepivo,
za katerega ne vemo, kakšne bodo njegove dolgoročne posledice in kakšna bo učinkovitost

Slik.vir: EvaluatePharma

    Pri vsej tej zmedi, povezani z virusom SARS-CoV-2 in boleznijo, ki jo povzroča, sem se namenoma odločil, da raje sledim zarotniškim teorijam kot epidemiološkim napovedim, ki so precej manj točne od vremena. Zarotniške teorije imajo neki cilj, govorijo o jasnih posledicah, celo o vzrokih in zaporedjih, ki naj bi pripeljali do njih. Medtem pa o novi koroni praktično ne vemo nič. Niti tega ne, kje se je epidemija začela in kako je pravzaprav prerasla v pandemijo. Prisluhnite! Govorijo o bolezni, ki je lahko smrtonosna. Usodna je predvsem za starejše. Podobno kot pljučnica presodi, kateri človeški organizmi so prešibki za samostojno življenje. Vendar je kljub temu nekaj posebnega, čeprav tudi proti običajnih usodnih pljučnicah, nimajo na volj primernega zdravila in terapije. 

    Kako bomo COVID-19 preboleli in kako hudo, če sploh, bomo podlegli virusu SARS-CoV-2 je torej odvisno predvsem od lastnega organizma, od njegove vitalnosti, odpornosti in občutljivosti; od genskih zasnov, bivalnih razmer, psihofizičnega počutja in telesne krepkosti. Ne od uživanja zaščitnih substanc, zdravil in predihovalnih naprav. Čeprav nam alopatska medicina daje varljiv občutek, da so prav njeni zdravniki in osebje viteška kohorta med virusom in nami. Mogoče tudi so, vendar kot nam kažejo podatki, močno zdesetkana in premalo okretna, da bi se lahko učinkovito postavila po robu "neznanemu" nasprotniku. 

Virus bo očitno ostal in z njim se bomo srečevali
kot s sezonsko gripo. 

    Torej, če ni pravovernih učinkov, in duh tava v temi, ne da bi na koncu tunela videl odrešilno luč, se je treba pretvarjati. Pretvarjanje pa, kot vidimo, pomeni sklop rigoroznih ukrepov, s katerimi pravzaprav poskušajo prikriti vladino in strokovno neučinkovitost pri spopadu z virusom in boleznijo. Igralci pokra bi rekli: "Blefirate prijatelj! Več kot trisa nimate v rokah, medtem ko je proti vam royal flash in to v srcih. Toda, kaj takega je lažje reči, kot izvesti in zdravstvo je veliko bolj prefrigana in zagonetna igra od pokra. Na račun človekovega trepetanja pred poslednjo uro je v bistveni psihološki prednosti pred razumom. No, v omenjene mreže se ni ujel zgolj naš strahopetni pogled na neznano znani virus (praktično bo kmalu minilo leto, ko smo ga zaznali v naši sredini), ampak v njih tičijo tudi številne druge bolezni, na katere zdravniki nimajo prav nobenega odgovora, a nas vseeno prepričujejo, da jim verjamemo. 

    Od Flexnerjevega poročila(2) je zdravstvo takšno, kot je. Prilastilo si je monopol nad medicino ter vsem drugim oporeka pravico do razmišljanja o njej in sprejemanja drugačnih sodb. Bi se renesansa(3), kulturni in znanstveni ter tehnični prerod začeli, če bi um poznega srednjega veka še naprej prisegal na Ptolemajski model(4) vesolja? In podobno retorično vprašanje lahko zastavimo tudi v primeru današnje medicine. Se ta kot zagovornica invazivne diagnostike in bolečih, inkvizicijskih metod zdravljenja ter telesnih terapij s farmacevtskimi kemikalijami, resnično lahko postavlja pred številne druge alternativne oblike, ki telo in um dojemajo celovito in izključno kot del in posledico naravnih, pa tudi umetnih bivalnih razmer znotraj konfliktne družbe? 

    Dovolite, da ob tem hrabro pripomnim, da je prav trenutna pandemija pokazala, da togi alopatski zdravstveni sistemi niso kos novim pojavnim oblikam bolezni ter njihovemu nastopanju in da današnje vlade nimajo nikogar ob sebi, na čigar strokovno presojo bi se lahko zanesle Zato tudi neki kronični virus in bolezen, ne le, da usmerjata dogajanja po neznani, lastni logiki, ampak botrujeta tudi razkrajanju družbenih sistemov in njihovih gospodarstev. Če smo nekoliko bolj slikoviti, lahko brez sramu rečemo, da si je brezrazumski mini agens pokoril "razum", prostor in si na njem ustvaril poligon za igre brezumja. To pomeni zgolj nekaj, in sicer, da so vse teorije pravilne, tudi zarotniške, in praktično enako neučinkovite. 

Abraham Flexner, ni bil zdravnik, vendar
je sprožil proces, ki je medicino podredil
izobraževanju, ki so ga narekovale bogate
korporacije.                                Sl.vir: Wikipedia

    Svet je dejansko pregosto poseljen in ljudje v njem smo preveč soodvisni, da bi lahko s prepovedmi in zapiranjem reševali epidemije in obolele. Množice ni mogoče preprosto atomizirati, ker so družbeni mehanizmi, ki skrbijo za njen obstoj drugačni od tehnično tehnoloških algoritmov, predvsem pa kohezivno naravnani. Vsako razpadanje družbe z omejevanjem stikov med njenimi pripadniki pušča psihične posledice; po vsej verjetnosti pa tudi organske. Še posebej takrat, ko ni nekih razumskih pojasnil, kar pa posamezni človeški organizmi podzavestno in intuitivno zaznavajo, dasiravno ne kažejo na zunaj nekega odpora.  

    In sedaj, ko predpostavljamo, da dejansko ni neke avtoritete, še manj znanja, da bi lahko kdorkoli zaukazal virusu in bolezni, naj se obnašata drugače, postaja vedno bolj jasno, da politika izkorišča epidemijo za druge cilje. Ne za pomoč ljudem, kot nam nenehno dopoveduje, ampak predvsem, da se sama okoristi in poenostavi svet v ponižni pokornosti. Demokracija, še posebej pluralizem, sta z ozaveščanjem in opolnomočenjem postala nadležna družbena procesa, preveč nadležna, da bi togi samodržni razum lahko shajal z njima. 

Zaslužni, da je Slovenija padla v spiralo družbenega
nazadovanja.                                               Sl.vir: VFokusu

    Janšizem je torej proces, ki se praktično dogaja v večini evropskih družb, le imena ima različna. Njegov namen pa je predvsem moralno in vzgojno obvladovati ljudi, saj se vlada in konservativni politični establišment bojijo ugovorov kritične mase. Kljub bahanju in podcenjevanju ter kritiziranju prejšnje politične garniture jim ni uspelo obvladati bolezni, za katero so bili prepričani, da je kot naročena za dokazovanje. Bolezen je namreč še vedno tu, in kot trenutno kaže, bo tudi ostala. Je pa vlada z nepremišljenimi ukrepi sprožila spiralo gospodarskega in občega družbenega nazadovanja, ne da bi vsaj malenkostno znižala tveganja za prenos okužbe v nekajmesečnem obdobju. Imamo bolnišnice, ki le delno opravljajo poslanstvo, trgovine in šole, ki so zaprte, neučinkovito uradnišvo, gospodarstvo, ki napoveduje zmanjšanje obsega ter kulturo v depresiji. 

    Da nadutost in ignorantstvo nista najboljša načina za premagovanje težav, temveč jih le še poglabljata, smo se lahko prepričali vsi. Prav tako vemo, da lahko zdrsnemo še nižje, kot že smo. Kljub temu na tiho upamo, da so nizko spodaj vzmeti, ki nas bodo prej ali slej potisnile proti višku. A nič se ne zgodi samo po sebi. Še posebej ne, če patetično vzklikamo, kako smo proti krivicam, ki jih nazadnjaki prizadevajo Galetu, Zlatku, Potrču, Jenullu, Jurasovi…, a kaj kmalu pozabimo na vzhičenost, s katero smo dan preje uperjali prst v režimske zlikovce. Preprosto ne čutimo, da to, kar se dogaja njim, se dejansko dogaja nam vsem. Le na vrsto še nismo prišli! 

Navedki:

(1) Podatki so vzeti iz COVID-19 sledilnik za torek, 1. decembra 2020

(2) Poročilo Abrahama Flexnerja so izdali leta 1910. Njegov namen je bil, da poišče možnosti za izboljšanje kakovosti medicinskih storitev. Rešitev vidi v poklicnem zdravstvenem izobraževanju, ki naj bi temeljilo na vodečih znanstvenih načelih. V takšnem sistemu farmacija najprej postane dekla, kasneje pa doktrinarna nosilka zdravljenja. Moralna in finančna botra poročila sta bila jeklarski in izobraževalni magnat Andrew Carnegie in John D. Rockefeller, naftaš in vlagatelj v medicinske raziskave. 

(3) Renesansa, prerod, je zgodovinsko obdobje med 14. in 17. stoletjem. 

(4) Ptolemajski model vesolja je poimenovan po antičnem učenjaku Klavdiju Ptolemaju (85 - 170 nš). Opredelil je geocentrični sestav osončja in širšega vesolja, v katerem je bila Zemlja v središču vesolja. Okrog nje se vrtijo planeti, Sonce in druge zvezde.