Kombinacija zvoka, slike in besede potvarja resničnost

    Sploh ne gre za zdravstveno krizo, kot nam nenehno ubijajo v glavo, ampak za izpopolnjene metode prevzemanja nadzora nad skupinami in posamezniki. Gre za dresuro razuma in telesa, ki jo izvajajo politični plačanci po navodilih kapitalističnega establišmenta. Gre za to, da naše življenje omejujejo na nekaj kvadratnih metrov, medtem ko sami izkoriščajo privilegij, ki se mu pravi služenje državi. Bogatejši tako postajajo še bolj bogati in arogantni, revnejši mizernejši. Odstotek najpremožnejših se je odločil, da večino izključi iz človeštva, s pomočjo držav uvede režim koncentracijskih taborišč, zdravstvo pa spremeni v totalitarno, nadzorstveno moralistično organizacijo, nekakšen novodobni gestapo, ki bo bedel nad družbo in odločal o življenju in smrti posameznikov. 

Hitro testiranje. Ljudje so brez ugovorov postajanje ob stojnicah s kuhanim vinom 

zamenjali za vrste pred postajami za dvomljivo ugotavljanje prisotnosti virusa 

SARS-CoV-2 v telesu.

    Če nič drugega, je naša dolžnost, da se opremo tej preobrazbi v živali in porcijam, ki nam jih odmerjajo za življenje v kletkah. Človeška narava namreč kriči po svobodi. Koliko besed je bilo izrečeno o tem, napisanih pesmi, upodobljenih likovnih del, koliko vojn, revolucij, se je odvilo v njenem imenu. Kaj le nam pomeni življenje, če ga moramo doživljati po nareku drugih? Človek ni rojen, da bi bil bičan. Prav tako ni rojen, da bi služil blagostanju drugega ali se uklanjal režimom, ki ga onečaščajo. Zato je tudi vsako prepričanje, da moramo verjeti v lastno krivdo zaradi poloma in neučinkovitosti ustanov in odgovornih pri zatiranju namišljene epidemije, nesmiselno, če ne, kar neumestno. 

    Ko mimo nas po ekranih vozijo kolone krst, in nam voditelj oddaje hkrati govori o trenutnem stanju zaznavnosti virusa in obolevnosti ter umrlih, naši možgani samodejno povežejo sliko z besedo in naenkrat verjamemoi, da gre dejansko za katastrofo, čeprav gre le za posrečeni montažni trik zvoka, besede in slike. Saj ni pomembno, kaj smo res slišali, a tisto, kar smo, smo tesno prepletli s sporočilom, ki se vozi mimo v trugah. In ko morbidna podoba enkrat vznikne v nas, ni več pomembno, kdo leži v njih in zaradi česa, ga je gospa usoda odpeljala s tega sveta. Ni važno, je šlo za požar, mogoče jedrsko nesrečo, zrušeno letalo, ponesrečeno ladjo ali kolero v kakšni zakotni regiji jugozahodne Afrike. Gledalec, ki sprejema informacije preprosto sam doda sliki pomen, in ker se je takrat govorilo o trenutnem stanju COVID-19, je prepričan, da vozijo umrle za to"zloglasno" boleznijo.

    Toda, kar je bilo še pred nekaj dnevi dobra reklamna poteza, se lahko hitro obrne v lastno nasprotje. In prav to se je zgodilo z žrtvami covida. Če je vlada še nedolgo nazaj prav na številu obolelih, tistih v intenzivni negi in na umrlih kovala politični in moralni kapital, je spoznanje, da je visok delež covid usod predvsem posledica neučinkovitih ukrepov in slabe zdravstvene oskrbe ostarelih po domovih, postalo njena slaba reklama. Njen ugled je začel drseti tako hitro, da se je spozabil celo pravoverni nazadnjak, notranji minister Hojs in se javno zarekel, da več kot 95 odstotkov umrlih ni umrlo zaradi posledic covida.(1) 

    Stopnje smrtnosti (umrli/1000) za nekatere države.

    Ta hitri okret stališč iz nepriznavanja v priznanje pove vse o tem, kako resna je pravzaprav epidemija in kdo jo razpihuje. S kašnimi nameni, pa bolj ali manj občutimo, ko nam policija in inšpekcije dobesedno dihajo za vrat, vdirajo v naša stanovanja, posiljujejo ljudi na ulici s priznanji, globami, omejujejo naše gibanje, uničuje transparente … Sile demokratičnega reda tako postajajo režimske sile totalitarističnega izgreda. Zanimivo in absurdno hkrati, to duhomorno republiko vzpostavljajo prav tisti, ki najbolj črtijo socializem in komunizem zaradi zatiranja svobodoljubnega človeškega duha. Črtijo, a ravnajo podobno, če ne celo hujše. Režim v nekdanji Jugoslaviji ni nikdar stisnil ljudi v okupacijska območja, jih zaprl v stanovanja, jim prepovedal delati in se gibati ter skubil državljane z odurnimi kaznimi. Pa ne da Jugoslavija ni poznala epidemij, ampak jih je smelo zatirala že na samem izbruhu. Nekoliko bolj rigorozne ukrepe je uvedla leta 1972 ob izbruhu črnih koz. Vlada je razglasila vojno stanje in uvedla stroge karantene. Potovanje med republikami je bilo možno le s potrdilom o cepljenju. Prepovedana so bila javna zborovanja in prireditve ter preseljevanje delavcev. Po dveh mesecih, ko je bilo opravljeno množično cepljenje prebivalstva so epidemijo preklicali. 

    Tako je ravnal komunistični režim leta 1972. Tako je ravnal totalitarni režim v imenu zdravja. Neizprosno hitro in učinkovito. A ne pozabimo, šlo je za epidemijo črnih koz, za bolezen za posledicami katere je takrat umrlo med 30 do 35 odstotkov okuženih. Pri 65 do 85 odstotkih so koze pustile na koži trajne brazgotine, 2 do 5 odstotkov obolelih je oslepelo ali pa utrpelo trajne deformacije udov. In danes?

95 %, ki jih vodijo pod umrle za covidom, jih ne
umre za posledicami covida.                  Sl.vir: TVS

    Danes že vemo, da je umrljivost za COVID-19 bistveno nižja od tiste, ki so jo izračunali pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), ko so trdili, da je enkrat višja od smrtnosti pri sezonski gripi; torej 0,23/1000 napram 0,11/1000. Trenutno na svetu povprečna stopnja umrljivosti po podatkih worldmeter.info znaša 0,2/1000.(2) Danci tako beležijo le 0,17 umrlih za COVID-19 na 1000 prebivalcev, Novozelandci pičlih 0,005 oziroma 5 na milijon, njihovi sosedje Avstralci pa na primer izgubijo po enega človeka na 1000 prebivalcev; Belgijci celo 1,6, Slovenci smo na ravni Avstralcev. Nismo ravno najslabši, ampak precej visoko v družbi držav, ki jim je virus ušel izpod nadzora. V vsakem pogledu bi bilo lahko umrlih manj, čeprav se številke spreminjajo iz dneva v dan in je trenutno še prezgodaj, da bi lahko koga krivili. 

    Virus, ki nenehno mutira in bolezen sama imata še vedno preveč neznank, da bi jima lahko stopili na rep. Se je pa v tem desetmesečnem obdobju že pokazal trend upadanja stopnje umrljivosti, in sicer je obratno sorazmeren z naraščajočim številom okužb. Čeprav tudi tukaj še vedno bolj ali manj tipamo po votli steni, popisani s številkami. Nihče pravzaprav ne more povedati, ali noče, kako zanesljivi so testi PCR, s katerimi ugotavljamo okužbo pri ljudeh. Nekateri celo trdijo, da testirna metoda sploh ni uporabna za ugotavljanje prisotnosti na viruse. Tudi laboratorijski izvedenci sami in virologi niso ravno najbolj prepričani, koliko ponavljajočih se ciklov je potrebnih, da dobimo rezultate, ki jim lahko zaupamo. Kaj si mislijo o testih PCR, so nekoliko cagavo omenili tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ko so v enem izmed javno dostopnih dokumentov zapisali, da še vedno dopolnjujejo znanje o diagnostičnih testih za SARS-CoV-2 in da je pomembno razumevanje narave testov, razlaganje njihovih rezultatov in omejitev.(3) Bolj neposredna sta bila Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročična stanja in imunolog Alojz Ihan. Zapisala sta, citiram: "Negativen izvid ne pomeni vedno, da oseba ni okužena, pozitiven izvid ne pomeni vedno, da je oseba kužna. Vedno je treba upoštevati okoliščine pri posamezniku in razlago strokovnjaka."(4) 

    Ko me poskušajo iztrebiti, pozabljajo, da smo virusi
pravzaprav nosilci življenja.

    Niti še nismo rešili uganke s testi PCR in pojasnili, kako to, da je med takšnim številom okuženih (107.800), po podatkih Sledilnika COVID-19 bolnišnično pomoč poiskalo zgolj 7,5 odstotka oziroma nekaj prek 8.000 ljudi in kako to, da je med primeri toliko asimptomatičnih, že drvimo novim nejasnostim in nepreglednostim nasproti. Komaj prvi dan množičnega prostovoljnega testiranja s tako imenovanimi hitrimi testi je za nami, že so se v javnosti pojavile informacije, da gre za teste kitajskega proizvajalca, ki nimajo ustrezne odobritve zdravstvenih organov v Evropski skupnosti. "Hitri antigenski testi za diagnostiko covida-19 zaznavajo prisotnost virusnih proteinov v respiratornih kužninah. So manj občutljivi kot testi PCR, a so rezultati na voljo hitro. … Za zanesljivo diagnozo okužbe s SARS-CoV-2 je zlati standard vedno PCR, antigenski testi so primerni le, kjer PCR ni na voljo, ali je čas do izvida PCR predolg za klinične potrebe. Ob tem se je treba zavedati, da antigenski testi ugotovijo okužbo s SARS-CoV-2 dan ali dva pred pojavom simptomov in prvi teden bolezni," sta na istem mestu pojasnila infektolog Tomšič in imunolog Ihan. 

    Virusna epidemija SARS-CoV-2 je torej hoja po mehkih, razmočenih tleh. Globoko se nam udirajo koraki in sila težko napredujemo, pravzaprav vedno globlje tonemo v močvirje. Z vsakim premikom se oblasti bolj zapletajo v laži in z vsakim gibom je bolj nerodno zdravnikom, ki ne vedo več, kako pojasniti vsa ta bolezenska naključja, od katerih pa seveda tudi kdo umre. Videti je, da tokrat eni in drugi igrajo nekakšno pravoverno igro, ki pa ji očitno niso kos. Medtem družba razpada, gospodarsko in intelektualno slabi. Revščina se plazi v deželo in ljudi izdaja samozavest. Švedi pa kljub temu trmasto vztrajajo pri mehkem pristopu. Kralj Gustav je mogoče prepričljiv za kakšne bolj lahkotne novinarje in medije, medtem ko je za skandinavsko ljudstvo le še monarhistična ikona, s katero se hvalijo na turističnih prospektih. 

Navedki:

(1) "Vsakemu, ki danes umre, ali 95 odstotkov tistih, ki danes umrejo, ne glede na to, da umre tudi morda za posledico raka, pa je imel zraven covid, se pripiše, da je umrl zaradi covida." Aleš Hojs v oddaji Tarča na TVS, 10. decembra 2020. 

(2) Podatki, ki jih objavljajo različni mediji so precej nezanesljivi. Pisci velikokrat ne ločijo, kdaj govorijo o stopnji umrljivosti (smrtnost), kdaj o deležu. Pri stopnji vedno govorimo o številu primerov na določeno populacijsko število; npr.: 2/1000, 2/10.000, 2/100.000. Pri deležu pa o odstotkih od zaokrožene množice; npr.: 10 % populacije, 10 % od obolelih, 10 % od obolelih na intenzivni. Nepravilna ter nedosledna raba podatkov lahko bistveno izkrivita statistični pogled, vplivajo na povečevanje negotovosti pri prebivalcih ali pa na zanemarjanje tveganja. Prav tako lahko opazimo, da se podatki iz različnih virov, kakor tudi študij močno razlikujejo. 

(3) Epidemiološka priporočila glede oseb, ki so prebolele COVID-19. NIJZ.  https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pcr_dokument_oblikovan_15.6.pdf. Uporabil: 22.12.2020

(4) Čredno imunost so si izmislili politiki. Janez Tomažič, Alojz Ihan. časnik Delo, Ljubljana. sobota, 19. decembra 2020. Str.: 12