Demokracija po avtokratsko

    Vse kaže, da se "smrtonosna" epidemija bliža h koncu oziroma da smo spet na njenem začetku. Seveda niti najmanj ne tako usodnem, ampak poučnem, vsaj kar se tiče skupinske imunosti (herd immunity - čredna imunost). Namreč tisti, ki so trdili, da bo obča prekuženost s prebolevnostjo prinesla odrešitev, so imeli očitno prav. Ta trenutek se točno to tudi dogaja, in to preko cepljenih, ki so prepričani, da so pred laboratorijsko boleznijo covida-19 res zaščiteni. 

Nikoli končana epidemija, ker obeta velike zaslužke.

Sl.vir: TheConversation

    Mislite, da bi se res igračkali in postavljali v ospredje človekove pravice, če bi šlo za kaj bolj resnega? Države bi v kužnost posegle z vojsko in strogimi karantenami, tako pa dajejo vtis nemočnosti in se spopadajo z naveličanimi demonstranti. Vse skupaj, če analiziramo stanje z vidika socialne in biopolitike, je bolj podobno veliki igri, v kateri ključni igralci hitro menjavajo vloge, kot čemu bolj resnemu. Če sem natančnejši, je izkoriščevalski imperij pred sesutjem. Ne zato, ker bi ga kdo ogrožal od zunaj, recimo nezemljani ali asteroidi, ampak, zaradi nakopičenih nasprotij, ki so začela delovati neodvisno drugo od drugega ter pravne paradigme, po kateri deluje globalni svet. 

    Če domnevamo, da je to veliko igro tragičnih usod sprožil velekapital sam, da bi podložne naredil še bolj vdane, svobodnjake pa iztrebil, je s pandemijo najbolj ogrozil prav sebe, korporativno občestvo. Slednje namreč ne priznava nacionalnih, geografskih, ekonomskih, kaj šele psihosocialnih mej, ampak zgolj dobiček in življenje razume izključno v tem pomenu: Koliko je kdo sposoben prispevati k racionalnosti, ki povečuje bogastvo, utilitaren? Če so bili vsi ti ključni igralci še do nedavnega prepričani, da bodo globalni svet spremenili v vrečo, iz katere bodo zajemali po potrebi, so se krepko ušteli. O tem, da pravzaprav ni nikomur več do igre velikega formata, izpričuje prav njeno zadnje dejanje. 

Pademija je vergla svet iz ravnotežja. Nabavne verige so
počile. Prosti trg se spreminja v občo anarhijo. 

Sl.vir: CMA CGM

    Če so bile korporacije še nedolgo prepričane, da lahko svet po utilitarnem merilu ustvarijo skupaj s psevdokomunistično Kitajsko, so kmalu po Wuhanskem eksperimentu, s katerim so uspešno zasejali SARS-CoV-2 po globusu in dodobra prestrašili človeštvo, spoznale, da je azijska velesila izjemno sebičen partner, ki misli izključno nase. Težave so se namreč hitro začele kopičiti v nabavnih verigah, ki izhajajo iz Kitajske. Kriza s polprevodniki je nedvomno takšnega izvora in kot kaže ključna za številne druge težave, s katerimi se sooča mednarodna trgovina in njena logistična infrastruktura. Seveda bo večglavi zmaj že jutri udaril tudi po Kitajski, ki je sprožila obsežne naložbe za obvladovanje transportne infrastrukture in pokrivanje nabavnih poti. Tudi zato, da bi prikrila zagato, se je zatekla k vojaškim grožnjam. Velesila se ponovno izživlja nad Formozo, Tajvanom. Kakšna nedomiselna poteza, ki dejansko kaže na njeno globalno šibkost in še zdaleč ne na moč. Celo severni Korejci so ponovno sedli za pogajalsko mizo z južnimi, mar ne! A pustimo geopolitiko ob strani in se posvetimo izhodiščni noemi. 

    Ko se proizvodnja vrača na Zahodje in je že na prvi pogled jasno, da mu primanjkuje delovne sile na vseh ravneh, je razumljivo, da mora čim prej končati koronovanje, v katero nas je vpletlo, da bi pod pretvezo skrbi za zdravje restrukturiralo družbeno življenje in nas podredilo neoliberalnim potrebam. Totalitaristična preobrazba sovpada s ponovnim vzponom nacionalizma in šovinizma. Protimigracijski pritiski so naravna posledica spreminjanja priseljencev v krivce za stroškovno čiščenje podjetij. Zahodne korporacije so bile domala prepričane, da ljudi ne rabijo, ker bo jugovzhodna Azija prevzela večino napornega in nehvaležnega dela. A naenkrat postopno spreminjanje ekonomskopolitičnih vlog svet vrže na glavo. No, verjetno jutri ne bomo bosi kročili naokrog in strgali alge iz obalnih morij in gojitvenih voda, toda pomanjkanje polprevodniških omrežij, prekinjene nabavne verige, nekajkrat dražji trarnsport in iskanje delavcev, bomo drago plačali, tudi nekajkrat preplačali. 

    Ogromni propagandni in zdravstveni stroj je zaškrtal. Kot bi kdo porinil železen drog med naoljene zobnike. In ker je treba čim prej ponovno vrniti ljudi v delovna okolja ter jih odrešiti silne obremenjenosti za zdravje, nas sedaj prepričujejo, kako testi domala niso potrebni. Pred nevarnim in usodnim potekom bolezni nas lahko zaščiti le še cepivo, trdijo. In to prav tisto cepivo, ki dokazano ne preprečuje širjenja okužbe. Na vsak način nas poskušajo še naprej držati v lažnnivem prepričanju. Vsemogočno testiranje so spremenili v vsemogočno cepljenje. A prej ali slej bomo vso to skrb za njihov žep, drago plačali; z lastnim zdravjem. S časom nas bodo mogoče šele dragi poživitveni odmerki spomnili, kako naivno smo skakali v prazen bazen in kaj nam je sploh H. C. Anderson Želel sporočiti s Cesarjevimi novimi oblačili. 

Oviranje migracij vodi v pomanjkanje delavcev. Cena
dela raste, vendar ne preko mej pohlepa.

Sl.vir: DW

    Cesar je nedvomno nag in cesarstva so lačna. Neoliberalizem ni več zgolj način za kopičenje dobičkov, ampak bo prej ali slej postal glavno vodilo za organiziranje vitke države in nedohranjenega skupnega standarda (zdravstvo, izobraževanje, varnost in skrbstvo, kultura, prometna infrastruktura …). Zadolževanje in pohlep ter gospodarska razmerja v mednarodnem prostoru narekujejo vrnitev v leto 1989. Epidemija pa postaja najbolj zanesljiva metoda za vračanje v preteklost. 

    Cepljenih, a izjemno kužnih ne testirajo, zdravim pa na manipulativen način s cenami in nesmiselnimi potrdili preprečujejo, da bi dokazovali odpornost, ki so jo pridobili z naravno imunostjo. In spet, čeprav tovrstna opozorila le redki jemljejo še resno, nas obveščajo o neki novi različici, še bolj nalezljivi od delte. Kakorkoli že, vsaka nova, bolj kužna različica se prej, kot ne izkaže za milejšo. Bolnišnic ni več mogoče naseliti in krst, ki so jih pripravili, napolniti. Naravna imunost v človeštvu se je končno sprožila in nastavila zrcalo posmeha glavnim protagonistom pandemije, vsem, ki so nam nenehno dokazovali, kako se o vsem skupaj stalno motijo, kako malo poznajo naravo samega virusa in njegovih okužb. No ja, tako je vedno, kadar bolezen postane orodje politike, zdravstvo, statistiki in upravljavci napovednih modelov pa njeni izvajalci.  

    No in česa nam stroka ne more pojasniti? Tisti del, ki je na strani prodajalcev cepiv in vladne politike. Da se razumemo, nikomur namreč ni jasno, zakaj cepljenih ne testirajo, čeprav je prav v državah z visoko precepljenostjo znano, da za covidom-19 obolevajo predvsem cepljeni in širijo okužbo. No o cepivih, ki so v nekaj mesecih prestale vse predklinične in klinične faze preizkušanj in v rekordnem času dobila dovoljenja za redno uporabo, bi lahko rekli še kakšno dvomljivo, a kaj, ko "stroka" trdi, da smo tisti, ki sprašujemo na strani zarotnih teorij in bebci, vsi drugi, ki zaradi strahu in čistega oportunizma nastavljajo ramena, pa statistično razmerje večjih koristi od posledic. Da gre bolj za posel kot karkoli drugega, kažejo tudi nagrade, ki so jih začeli ponujati družinskim zdravnikom, da bi razgalili kar največ ramen. Le še korak in cepiva bodo prodajali podobno kot številne piramidne sheme, ki brez izjeme ponujajo blagostanje vsem, ki se Jim pridružijo. 

Zdravstvena preventiva pripravlja okoliščine za
totalitaristično delovanje oblasti.

Sl.vir: GoGreen

    Drugače pa imajo vlade, ki podobno kot naša, odrejajo omejitve in diskriminirajo ljudi z odloki ali celo na osnovi zakonov v postopku, ki še niti niso sprejeti in je vprašanje, ali sploh kdaj bodo, težave z ustavnimi in vrhovnimi sodišči zaradi dokazanega kršenja človekovih pravic. Videti je, da so sodišča še edina, ki delujejo v sivi coni totalitarizma, čeprav njihovih odločitev, despotske vlade, kot je naša, ne spoštujejo. Neučinkoviti in predvsem politično usmerjeni vladini ukrepi so nad odločitvami pravne države, kritiziranje pravne oblasti pa legitimna pravica nekoga, ki se sklicuje, ampak res le sklicuje, na varovanje zdravja. In medtem ko so pri nas vročanje nesmiselnih glob zamenjali z grobim klestenjem po protestnikih; policaji namreč najbolje vedo, zakaj so jim zvišali plače, so v ZDA napadli predvsem manjša, pravno šibkeje zaščitena podjetja. Do 700.000 dolarjev kazni lahko plača gospodarska družba, ki ni nagnala zaposlenih na cepljenje ali na cesto oziroma ne izvaja nadzora nad testiranimi. Seveda se grožnje z bankroti zaradi nesorazmernih kazni izvajajo na osnovi zakonskega predloga, ki je šele v zakonodajnem postopku in je sploh vprašanje, če bo sprejet. Zaspani demokrat Biden, na stran katerega se je ob volitvah postavljala "napredna" Evropa, je hitro zavil vrat ameriškemu puranu; brez najmanjše možnosti na pomilostitev. Priznajmo med brati, da je za mnoge avtokrate, grški polis velika neznanka in da so od demokracije v obdobju antike dojeli zgolj to, da je v bistvu šlo za nekakšne sužnjelastniške družbe.