Ko postanejo odgovorni službeni psi
Ko stopiš na pasji drek, veš, da je v bližini policija. Preži na vsak tvoj korak, da lahko ob zdrsu ubije hudiča v tebi s pendreki in zaplini bližnje. Norost, ki je par dni nazaj obsedla vodilne v sekti S(d)S in v policijskih vrstah, se je prenesla na glavno mesto. Jeza in gnev sta se spopadla na ulicah, da so v pocukrani oazi na Brdu lahko zaslepljeno razpravljali o prihodnosti, ki so jo že zdavnaj snedli pogoltni želodci. Vsekakor ne o prihodnosti, ki se te dni dogaja po evropskih ulicah in so jo le par kilometrov stran doživljali razočarani, prevarani ljudje. Distopija 21. stoletja je najboljši dokaz, kako smo obtičali v času, Brdo pa posmeh človeškim pričakovanjem; še posebej na Balkanu.
 |
| Sestajajo se, da opravičijo svoj obstoj, ne da bi kaj dejansko naredili. Sl.vir: SlovenskoPredsedovanje |
In po čem si bomo najbolje zapomnili sedanjo režimsko garnituro? Po zaplinjeni Ljubljani vsekakor in mogoče tudi po neuspešnem, demagoškem spopadanju z epidemijo. A na resnico, kot je navada ob podobnih nesrečah, bomo morali čakati še nekaj let. Kasneje se nam bo odkrilo opustošenje življenja zaradi prekomernega zadolževanja. Kasneje bomo spoznali, da imamo bistveno manj denarja na voljo za skupne potrebe, za izobraževanje, zdravstvo, kulturo, za nego pomoči potrebnim, pa tudi za komunalne dejavnosti, okolje, razvoj in naložbe. Kasneje bomo občutili, kako očitno se je stanjšala naša denarnica zaradi številnih dodatnih in dražjih storitev, ki sta jih prej pokrivala država in družba. Kasneje bomo zagotovo občutili vrednost vse te mizerije, s katero se danes hvalijo v vladi ter njeni podporniki. Vračanje dolgov in navijanje obresti za novo zadolževanje bosta nenormalno krčila državne in javne proračune. Več bomo delali in manj zaslužili. In to bo ključni dosežek, poleg zaplinjenega glavnega mesta in nesmotrnega koronovanja. Kot bi se po nekem receptu vračali v obdobje liberalne industrializacije, ko življenje ni bilo vredno dosti več od delovnega sredstva. Vemo, da jih je treba vzdrževati, a če je to predrago, enostavno pustimo, da propadejo.
 |
| Po čem se bomo spomnili trenutne režimske garniture? Da je zaplinila ljubljano! Sl.vir: Reporter |
Živimo namreč v svetu, kjer laž prej ali slej izbruhne na dan. Sploh ni pomembno, kako potuhnjena je. V obstoječi medijski prepletenosti je praktično nemogoče prikriti dejstva. Lahko jih zadržimo, začasno izkrivimo, tudi demagoško, Goebbelsko preoblikujemo, toda resnica se bo isti trenutek izvila iz potlačenosti in v propagandnem, največkrat ostrem spopadu začela boj za lastno priznanje. Nekaj podobnega doživljamo prav s proticovidnimi cepivi in njihovimi dobrimi nameni. Tudi trenutna epidemija se ne bo mogla izogniti resnejši obravnavi in končni sodbi. Ne, ker bi bila resnica tako uspešna pri dokazovanju laži, ampak ker na politično priložnost čakajo mlajše generacije in interesne skupine. Te bodo poskrbele za naše osveščanje in čudenje, kako so nas pravzaprav podjetja, korporacije, izkoriščala s pomočjo voljenih predstavnikov ljudstva. Resnica je namreč glavno orodje političnega puča, potem pa zopet zatone, ker imajo pučisti pač tudi druge, osebne interese.
Resnica namreč ni nekaj, kar bi človeštvo ravno oboževalo, čeprav se nenehno sklicuje nanjo. Tudi zaplinjena Ljubljana in podivjane policijske horde, ki provocirajo protestnike, da jih potem lahko razganjajo po ulicah, niso ravno v ponos naročnikom in izvajalcem. Zato bodo obtožbe letele z ene strani studia na drugo, resnica pa se bo vztrajno umikala temu sebičnemu izpovedovanju. Tudi, ko nas bo trenutni politični razvrat tria Janša, Tonin, Počivalšek, krepko udaril po žepu in varčevalnem računu, ne bomo premogli toliko spomina, da bi lahko rekli, da so se žrtvovali za našo varnost. Bomo pa presneto jezni in glasni, ko bomo dokazovali, da so potrebo po varnosti izkoristili za lastno blagostanje. Tako je vedno, kadar delaš za ljudstvo po principu "deli in vladaj". Ljudje imamo radi uspešne zgodbe, a z zgubami, čeprav so bile nenehno predane skupnim ciljem, nimamo niti najmanjšega sočutja. Ko ti gospa Fortuna obrne hrbet, si preprosto rečeno najebal. Kar naenkrat nas bo resnica preplavljala, porojena iz posamičnih občutkov in medsebojnih obtoževanj. Do včerajšnji zavezniki bodo na veliko govorili o drugih, da bi sebe opravičili. Spet nam bodo prodajali neke subjektivne občutke, ne objektivne resnice. In mi bomo te zgodbe sprejemali, jih povzemali in povezali z resnico oplenjenih žepov. Tudi v slednjem primeru ne bo nič več objektivnosti od resnice, proti kateri so se začele pisati obtožbe.
 |
| Nagnali so jih v dolge vrste za cepljenje, ker jim je drugače grozilo omejeno gibanje in odpuščanje. To je edina nesporna resnica boja proti covid-19. Sl.vir: NoviTednik |
Toda tragedija ni, da nam na enkrat, kljub obilnemu hlastanju po resnici, manjka objektivnih dokazov, temveč da se glavni krivci za njeno popačenje in zavajanje vedno izmažejo. Nastradajo obrobneži, nepomembneži, kot so recimo Uroš Urbanija, Aleš Hojs, policijski general Olaj, Tonin, Počivalšek, Perič ali zgube iz DeSUS-a, ki so bili vseskozi prepričani, da so del establišmenta. In na koncu se domala vedno izkaže, da so zaradi nekega lažnega oziroma patološkega občutka po pripadnosti lagali za blaginjo drugih in sebi v škodo. Posledice krivde navadno nikdar ne nosijo ljudje, ki so jo zaukazali ali so resnično zanjo odgovorni, ampak tisti, ki so lagali, da bi prekrili prave vzroke.
Primer Legasov je še kako zgovoren, za dokazovanje izrečenega, pa tudi moralna špekulacija, kako laž lahko kaj hitro postane breme človeka, ki jo zagovarja. April 1986 še ni tako daleč, da bi se ne spomnili, kako so nas opozarjali, naj ne nabiramo gob, ne pustimo otrok, da se igrajo na prostem, ne pijemo deževnice ter ne uživamo pridelane zelenjave izven rastlinjakov. Krive so bile radioaktivne padavine, ki so jih vetrovi raznesli iz poškodovanega černobilskega reaktorja nad Evropo in Arktiko. Sovjetska zveza je v času Mihaila Gorbačova imela 16 reaktorjev, zasnovanih na tehnologiji RMBK, in kot je pokazal varnosti preizkus; med njegovim trajanjema je černobilski reaktor tudi eksplodiral; varna zaustavitev elektrarne v nujnih primerih nestabilne sredice, sploh ni bila mogoča(1).
 |
| Dolgo so tajili, zakaj je opustel otroški park v Pripjatu, preden so odpravili varnostne grožnje na ostalih reaktorjih RMBK. Sl.vir: AlJazzeraBalkans |
Valerij Legasov je odkrito predstavil vzroke za nesrečo in varnostne pomanjkljivosti reaktorjev RMBK strokovni javnosti in s tem sprožil njihovo posodobitev ter zmanjšanje varnostnih tveganj. Seveda to po dosežkih hlepeči sovjetski oblasti, ki se je z ZDA in Zahodom spopadala za prestiž, ni bilo po volji. Namesto, da bi ga odlikovali, so Legasova celo potisnili ob stran. Postal je človek ob oknu, brez dela in odgovornosti. Toda, si lahko predstavljamo, do kakšnih jedrskih katastrof bi v državi, ki so jo vodili samoljubni starci, lahko prišlo kasneje, če bi ne odpravili napak, kritično predstavljenih v poročilu s priporočili, in koga bi oblast brez najmanjšega pomisleka razglasila za glavnega krivca, ker je zamolčal resnico, četudi po ukazu?
Legasov si je s tem, ko je "izdal "Sovjetsko zvezo, domovino, po drugi strani ustvaril nesmrtni sloves znanstvenika in dobil mesto med liki, ki jih bo prihodnost dajala za zgled, tudi moralni. Česar pa seveda ne moremo reči za podrepnike, ki se brez vsake distance udinjajo Janezu Janši. Slednji se spretno izogiba neposrednemu spopadu, ne pa tudi viralnim pomislekom, ki so hkrati napotilo za akcijo. Ne glede na to, kako maloumno je njegovo blebetanje na Twitterju, ga podrejeni hitro razvozlajo in preoblikujejo v navodilo za akcijo. Nič uradnega, nič kabinetnega, nič ukazanega! Zgolj "dobronamerna" kritika, za katero pa drugi poskrbijo, da postane usodna za naše življenje, za naše delo, za naše počutje. Tudi Hitler ni izdal enega samega uradnega ukaza o pomoru Židov, a so jih kljub temu pobili 6 milijonov. Bile so zgolj "dobronamerne" kritike, priporočila, in dobro se je vedelo, kdo drži v rokah karierne niti, usodo, stisnjeno med življenje in smrt!
Navedek:
(1) Podrobnejše poljudne informacije so na Wikipediji: https://sl.wikipedia.org/wiki/Černobilska_nesreča. Moralno poučno pa je zgodba predstavljena v napeti mini nadaljevanki Černobil, Chernobyl, avtor: Craig Mazini, režiser: Johan Renck; koprodukcija HBO in Sky UK; predstavljena maja 2019.
Komentarji
Objavite komentar