Medicina nespodbudnih obetov

    Ko nekdo v šali napiše, da so necepljeni krivi, da cepiva ne delujejo, ali da, če ne boste prejeli prvega in drugega odmerka, ne boste upravičeni do vseh nadaljnjih: 3., 4., 5. … n., in ko v Izraelu množično stavkajo, čeprav so zaradi lastne protiarabske ter segregacijske politike soočeni z neposrednim vojaškim spopadom, je prav, da za trenutek obstanemo in se zazremo vase. Vase in ne v neko stroko, za katero postaja vedno bolj očitno, da protikovidna cepiva zagovarja, ne zaradi prepričanja, ampak dobička v lastnem žepu. 

Sl.vir: Twitter

    Le poglejmo, kdo od pravovernih zagovornikov cepljenja še vztraja v soju medijskih žarometov. Osebno imam občutek, da 'strokovnjaki' plimujejo podobno kot kovidni valovi. Pomembno je, da znaš neopazno in pravočasno ponikniti in potem uživati zasluženo. Beovičeva, Lejko Zupančeva, farmacevt Štrukelj sodijo med takšne, ki občasno zastavijo ime in poklicno čast za prepričevanje trga. Medtem ko se kemik Jerala, infektologa Logarjeva in Ihan ter zdravstveni minister Poklukar iz primeža ne morejo več razviti kar tako. Vsaj častno ne. So med najzaslužnejšimi za slovenski kovid oziroma za proženje masovne panike in njeno stopnjevanje. Stroka ali šarlatanstvo? Če sem odkrit, me še najbolj spominjajo na nekdanje trgovce s čudežnimi zdravilnimi napoji, ki so jih na Divjem zahodu nekoč praviloma najprej povaljali po katranu in potem še po perju. "Kosmata duša, kosmati ptič," so ob tem radostno vzklikali in čudežni eliksir zlivali v prah. Prave viruse, ki so razsajali zaradi pomanjkljive higiene, so po linču družno pobijali z viskijem v bližnjem salunu. Danes vse skupaj bolj spominja na nekakšen obred očiščevanja zapeljanega razuma, na zabavljaško folkloro, kot na karkoli bolj resnega. 

Nekoč so prevarante kaznovali s katranom in perjem.

Sl.vir: TheTelegraph

    No ja, na Divjem zahodu, kjer so ljudje največkrat umirali zaradi krogel, indijanskega gneva ali številnih nesreč, pogosto zaradi posledic napornega in avanturističnega življenja, bolezen ni bila kaj preveč čislana, še manj častna. Kljub kaznovalni preobleki iz katrana in perja, v kateri so se nemalokrat tudi zadušili, če jih niso prej požegnali s kroglami od zdravja kipeči priseljenci, so čudodelci z zdravilnimi eliksirji zmagali. Osvojili so Divji zahod in po njem celotno Severno Ameriko. V Evropi in v arabskem svetu je bilo vse skupaj nekoliko bolj zapleteno. Nasledniki Avicene(1) in Paracelsusa(2) so sodobni medicini in farmaciji vztrajno tlakovali avtoritarno pot. Postavili so to, čemur danes pravimo 'znanstveni temelji' in prav preko izraza, ki bi v bistvu moral biti nasprotje dogmi in demagogiji, s pomočjo nespornih in zaslužnih vzornikov utrdili v znanosti prav slednji. 

    Toda, sta vedi sami, medicina in farmacija, res toliko znanstveno suvereni, da jima lahko brezbrižno zaupamo naša življenja ali pa gre le za nekoliko bolj napredno trgovino, v kateri nam prodajajo obljube o "varovanju" teles, ne pred neizbežno pogubo, ampak predvsem pred strahom, da se bo življenje prej izpelo, kot se mora? In to, ne da bi kdo resnično vedel, kdaj nastopi trenutek, ko Matilda prereže življenjsko nit. Ne, ne mislim udrihati proti kirurgiji. Resnici na ljubo, z njo šele podrobno preiskujejo in izrisujejo geografijo teles in fizično odpravijo ter popravijo mnogo tega, kar je z njimi narobe. Prav tako se ne bom spravil na antibiotike, s katerimi še vedno zasilno obvladujemo vojno z vedno bolj odpornimi mikrobi(3) niti se ne bom spotikal ob druge oblike uradno priznanega zdravljenja. Nikogar ne mislim odvračati od inkvizicijskih medicinskih postopkov ali prepričevati, da se odvrnejo od preventivnega nadzora in ukrepanja. Ljudje, če jim je dano, naj sami odkrijejo meje lastne krhkosti, negotovosti, ko morajo podleči zdravstveni doktrini zaradi boljšega občutka in zaupanja vase. 

Sta medicina in farmacija res toliko suvereni, da jima
lahko zaupamo naše srce?                            Sl.vir: 123RF

    Zame je kovid nekakšna generalna izkušnja. Uvod v predrugačenje notranjih vrednot in pogleda na svet. Je nekakšna celovitejša revizija, za katero sem prepričan, da bi jo moral opraviti vsak človek vsaj nekajkrat v življenju, da bi lahko dozoreval in bolj zaupal sebi. Saj za to pri vsej tej zadevi z življenjem in odraščanjem verjetno tudi gre. Ne, da smo vedno bolj odvisni od drugih, o čemer nas želijo prepričati, ampak, da končno znamo poskrbeti zase po lastni volji, četudi pozno. Bistvo staranja naj bi bilo zorenje in preraščanje v neodvisnost, ne pa pokoravanje in slepo zaupanje v nekakšne samooklicane strokovnjake. Prav kovidna epidemija je namreč pokazala, da sta moč in vsebina izvedenske besede še kako odvisni od razprte mošnje prodajalcev zdravil.

    Zgovoren primer miselne preobrazbe je dr. Alojz Ihan, univerzitetni profesor, mikrobiolog, imunolog, pesnik, pisatelj, esejist, kot so popisali njegove dejavnosti na medmrežju. Ali gre za genija ali hudo entropičnega človeka, da ne rečem na moč povprečnega, ki energijo troši na različnih krajih, ker nikakor ne more dojeti lastnega življenjskega poslanstva. Kakorkoli že, prav ta polihistor je razmišljal bistveno drugače pred dobrim letom: 

" Želje so dobile v teh nenavadnih časih tako moč, da nastajajo milijardne pogodbe in nakupi »obljub«, ki v normalnih časih ne bi bile vredne počenega groša, je izjavil v kolumni, ki je bila objavljena v Delu(4). Pisal je o pogodbah za protikovidna cepiva. V drugi polovici avgusta, ko je bila njegova kolumna objavljena, ne farmacevtska podjetja ne vlade niso imele nič konkretnega na mizi. Kljub temu so se pogodbe že podpisovale in kot se za posel spodobi tudi količine in iztožljivi zneski zanje. Le kdo od vpletenih si je pol leta za tem, ko so na trg začele prihajati prve pošiljke transportno izjemno občutljivih podhlajenih cepiv, premislil zaradi preprostega dejstva, da prodajalci niti niso dobro vedeli, kaj prodajajo, in kupci ne, kaj kupujejo? 

    Svetovna zdravstvena organizacija, W HO in večina vlad so v času od seznanitve o Wuhanskem koronavirusu do prvih cepiv, ki so jih odobrili za prodajo, zanetile pravo množično norost. Množična psihoza je izrazito vplivala na starejšo populacijo, še posebej na tisti del, ki živi bolj ali manj odvojeno v domskih skupnostih. Predvsem starejši, hkrati neposredno soočeni z visoko umrljivostjo, so nestrpno čakali na pošiljke odrešitve. So cepiva res znižala njihovo umrljivost ali pa je le ta nižja na račun presežnega davka, ki so ga starejši že plačali z življenji v vmesnem obdobju, je za zdaj še stvar razprav. Na odgovore bomo verjetno morali počakati še nekaj let; vsekakor tako dolgo, da se kovidna obsedenost umiri. 

    Takrat, 'še pomnite, tovariši!, virus mlajših niti ni ogrožal in tudi bolezen covid-19 je pri njih izzvenele največkrat nesimptomatsko. Kasneje šele, ko so bile prve potrebe po cepljenju potešene, je hudič pokazal kremplje. Ogroženost populacije se je stopnjevala s prihodom novih pošiljk različnih proizvajalcev. Naenkrat virus ni bil več usoden zgolj za starejši del populacije, očitno je selekcijsko pustošenje opravil dokaj uspešno. So se pa na seznamu njegovih pretežnih žrtev znašli ljudje v najboljših letih. Dolgoročni kovid in strah pred hujšimi zapleti je spletel vrste pred cepilnimi mesti. Prav zanimivo bo enkrat prebrati analize, ki bodo osvetlile množično psihozo, zaradi katere so številni nastavljali rame v upanju, da utečejo Wuhanskemu zlodeju. 

Alojz Ihan, človek mnogoterih znanj, med drugim
infektolog, ki se je v kratkem prelevil iz nasprotnika
protikovidnih cepiv v njihovega vročega zagovornika.

Sl.vir: Twitter

    Profesor Ihan pred enim letom verjetno še ni razmišljal, da se ga bo dotaknila roka blagostanja in bo postal svečenik cepilnega marketinga in protikovidno upanje, drugače bi verjetno ne požugal s piedestala neodvisnega duha: "Milijardne pogodbe za rezervacijo stotine milijonov odmerkov cepiv, se bodo podpisovale bolj ali manj - po občutku. Nekaj bodo sicer šteli rezultati preizkusov prve in druge faze testiranja cepiv, a vsi vemo, da ti dve fazi prav nič ne pomenita za presojo, katero cepivo bo učinkovito in varno. … Politiki po vsem svetu so preprosto sklenili, da v prihajajoči zimski sezoni za ohranjanje političnega miru in avtoritete morajo imeti cepiva. Zato mnogi politični voditelji že zdaj kupujejo cepiva, kitajska, ruska, ki so jih tam registrirali kar po političnem ukazu, brez tretje faze." 

Danes, ko vlade resno razmišljajo, da bi neposlušne prisilno, z vojsko in policijo segnali na cepilna mesta in so začeli brez omejitev vbrizgavati serum tudi v otroke, smo se znašli na vnovičnem razpotju, ko bomo morali ponovno razmisliti, katera stroka je pravilna. Tista, ki ji je profesor, zdravnik, pisatelj, esejist Ihan pripadal še nedolgo tega ali ta, ki jo zagovarja danes, ko se licemersko opravičuje zaradi kolegov, ki so izgubili pamet in moralno razsodnost? Nekje na meji 130 osvežitvenega odmerka, bomo verjetno že poznali odgovor!

Navedki:

(1) Avicena oziroma Ibn Sina (980 - 1037). Uvrščajo ga med največje učenjake, mislece, zdravnike in polihistorje zlate dobe Islama. Njegovo filozofsko in medicinsko delo Knjiga o zdravilstvu in medicinska enciklopedija (Kanon medicine) je postalo standardno gradivo za področje zdravljenja na mnogih srednjeveških univerzah. 

(2) Paracelsus, Theophrastus Philippus Aureolus Bombastus von Hohenheim (1493 - 1541). Menil je, da bi se zdravniki Pri zdravljenju morali ravnati po razumu, naravnih zgledih in izkušnjh. V času, ki ga je zaznamoval je bil izvedenec za naravna zdravljenja, še posebej za zdravljenje s termalnimi vodami. Prvi je v medicino uvedel kemikalije in minerale. Zagovarjal je, da morajo zdravniki imeti trdno akademsko znanje, predvsem v kemiji in na celotnem področju naravoslčovnih znanostii. Zanimiv je tudi njegov okultni sistem tristranskih alternativ, s katerimi pojasnjuje naravo zdravljenja. Tvorijo ga žveplo, tvorba gorljive snovi, živo srebro, tekoč in preobražajoč element in sol, kot predstavnica čvrstosti in trajnosti. 

(3) Bakterije so poleg celic prav tako pomemben presnovni dejavnik ter uravnevalec notranjih procesov. Zgrajeni smo iz približno 30 trilijonov celic (84% predstavljajo rdeče krvničke) in naseljuje nas med 30 do 50 triljonov bakterij. Človeški binom tvori prek 10.000 mikrovnih vrst. Upoštevati moramo, da gre le za približne podatke, do katerih so prišli s teoretičnim sklepanjem in računanjem.

(4) Alojz Ihan. Demokracija stvari, kolumna, Delo, 21. avgusta 2020.