Koledovanje

Koledovanje korenini v rimskih časih. Je predkrščanski običaj, ki so ga stari Rimljani poimenovali calandae, kalende. Na prve dni novega leta so se rimski meščani zbirali v hrupnih sprevodih, plesali, peli, popivali in veseljačili po mestu. Del tega nadvse prijetnega običaja se je ohranil še dandanes, število koledniških dni pa se je razvleklo od 24. decembra pa vse tja do 6. januarja, praznične počastitve treh kraljev.

Čeprav je bilo prvotno koledovanje namenjeno izključno novoletnemu veseljačenju, voščavanju dobrih želja in zbiranju darov za uboge, v kasnejšem obdobju, postaja vse bolj prežeto z vraževerjem, napovedovanjem prihodnosti, z izrekanjem urokov in obsodb. Koliko seveda to tudi dejansko vpliva na ljudi, je drugo vprašanje? Žalostno pa je, da se tudi dobri običaji počasi izrojevajo pod vplivi pridobitništva, škodoželjnosti in introvertiranega zapiranje znotraj majhnih, individualnih skupnosti.

Treba bo pač iznajti druge priložnosti, drugačne praznike, da se sprostimo, otresemo monotonije, zaporniških družinskih razmerij in moralnih apologetov. Ne nazadnje smo družbena bitja in tej posebnosti naše socializacije se ne kaže odrekati, kar tako, za vsako ceno. Še posebej ne na račun našega zdravja, dolgoživosti in se razume, radoživosti!