Krilati angeli vznemirjajo logiko

Ne upam si napovedovati, koliko ljudi je monoteističnega verskega prepričanja, takšnih, ki sledijo religioznim izvorom Svetega pisma starega zakona (zaveze). Vem pa, da nihče izmed množice vernih še ni predložil enega samega konkretnega dokaza o obstoju najvišje avtoritete stvarstva, Boga. So pa številna izpovedovanja, slike, podobe in pričevanja, na katerih religija temelji, tako naivno prispodobna človekovi domišljiji in njegovi skazavi miselnosti, da je precej jasno, da niti eden izmed številnih prepričevalcev, dokumentalistov - dokumentaristov in "božjih poslancev" ni doživel bližnjega srečanja s stvarnikom. Če bi ne bilo mističnih obredov, tudi molitev sodi mednje, bi ljudje izjemno hitro dojeli, da so izključni kovači lastne usode, izvorni darovalec človeškega semena, Oče, Gospod, Bog, pa je le ena izmed izbir, ki se zaenkrat drugače, kot v domišljiji, še ni udejanila. 

Povedano smo utemeljili na Fermijevem paradoksu (Enrico Fermi)(1). Bil je namreč prepričan, da pomanjkanje dokazov kaže na neobstoj zunajzemeljskih civilizacij. Podlago njegovemu vprašanju: "Kje pa so (nezemljani namreč)?" je predstavljala Drakova enačba(2). Vrli ameriški astrofizik je namreč poenostavil problem na verjetnost obstoja zunajzemeljskih civilizacij glede na morebitno število planetov, ki so primerni za porajanje, razvoj življenja in bivanje. Poenostavljeno rešitev problema je zasnoval na naslednji logiki: 

Enrico Fermi - Nezemljani, angelci in ostala nadnaravna bitja, kje zaboga so?
Vir: Znanost-Blog.com

Če je na območju Rimske ceste (naša galaksija, tudi Mlečna cesta) približno 200 milijard zvezd, ki spominjajo na naše osončje, je verjetnost, da znotraj vsakega osončja obstoji vsaj en planet, primeren za življenje, velika. Torej, če število osončij pomnožimo z eno, bomo dobili najmanj 200 milijard potencialnih planetov, na katerih je življenje možno. Ni hudič, da bi vsaj na nekaterih ne prišlo do razvoja življenjskih oblik ali celo civilizacij; zaostalih in bolj naprednih od zemeljskih. Toda, če predpostavimo, da je človeštvo že na trenutni razvojni stopnji sposobno kolonizirati našo galaksijo v dobrih 20 milijonih let, je vprašanje, kako to, da do zdaj nismo zaznali še nobenega umetnega objekta, kaj šele življenjsko obliko, nezemljana, ki je razvojno naprednejši od nas, popolnoma na mestu. Vsaj na nekaterih planetih, primernih za bivanje, bi morale živeti bistveno naprednejše civilizacije od zemeljskih?! 

Do podobnega zaključka pridemo tudi, če Fermijev paradoks in prilagojeno Drakovo enačbo uporabimo za dokazovanje obstoja Boga. Nekaj milijard vernikov, med njimi tisoče raziskovalcev duhovnih stanj in religioznih pojavov, ne more povedati, kje Bog sploh je. Enkrat domuje v nebesih, drugič na Zemlji, tretjič v naši duši, četrti trdijo, da je vseobsegajoč; spregovori nam iz naglavja Ezekielove pošasti(3), drugič iz gorečega grma, spet tretjič potuje v sijoči kočiji po nebu; eni v nebo odhajajo, drugi so vanj vzeti, tretji končajo s tisočletnimi kaznimi v peklu, čeprav jih večina trohni bora dva metra pod zemljo; največkrat za dolžino ene lopate od površja.

Ko jih je prevzela čudovita, blagodejna svetloba, so se raje
vrnili v območje življenja.  Vir: Dosier korupcija

Pričevanja in vsebina, šlo naj bi namreč za duhovna doživetja, niti približno ne gredo skupaj. Na primer, čemu bi stvarnik vesolja in bitij vstopal v človekov svet z nekakšnimi pošastmi s krili, komuniciral preko gorečega grma in s strelami dokazoval lastno moč? Preprosto ne morem verjeti, da bi se veliki kreator spustil na raven omejene človeške domišljije in strahov, ko pa v človekovega duha lahko preprosto vstopi s pomočjo številnih kvantnih polj ali preko elektromagnetnega valovanja, bodisi kot svetloba, mikroval, radijski signal ali pogubno gama sevanje. 

Da je Bog predvsem plod človeške domišljije, ki je vznikla iz strahu nemoči, sem vedno bolj prepričan. In menim, da nisem nikakršen nejeverni Tomaž, ki v večnost odrešenika ni verjel, dokler ni položil roke na ranjeno stran. Samo človek je namreč sposoben iz dopadljivih, ljubkih, dobrohotnih bitij kombinirati pošasti, in pri vsem skupaj še niti ni kaj dosti kreativen; prej omejen. Takšen nedvomni primer zablodele psihe so angelci s krili in hudiči z rogovi in kozjim telesom. Čemu sploh bi se nadnaravno bitje maskiralo v pošast, če pa lahko stopi v duhovni stik s človekom praktično neovirano in poseže v njegovo duševno dojemanje, recimo kot virus, mikrob, subatomski delec, neizraženi gen? To naj bi bili komunikacijski pristopi nekoga, ki naj bi posedoval nadnaravne božje sposobnosti. 

Lepi, prisrčni, Bogu predani, a na žalost prepočasni za reševanje človekovih
težav.  Vir: Sensa

Toda, vse kaže, da je človeška domišljija sila omejena in toga, sebično določena in ni sposobna, razen sila redkih posameznikov, preseči meje naravnih podob in njihovih kombinacij. Dokaz: nekdo je opisal posmrtno doživetje kot tunelski prehod v naročje blažene svetlobe in sedaj vsi, ki so bili tako ali drugače na robu preživetja, v jeziku papagajščine povzemajo njegove izkušnje. In glej ga zlomka! Vsi se vračajo v svet smrtnikov in nihče noče pristati v objemu vabeče, odrešujoče svetlobe, iz katere izstopajo sorodniki, znanci, in te za roke vodijo pred razsodnika absolutne blaženosti.  

Dokument, nastal po Ezekielovem pripovedovanju - Knjiga prerokov, Biblija.  Človeška domišljija je omejena, tudi v primeru ponazarjanja Boga in božjega dela. V spakah, ki ga obkrožajo ni nilč tako izjemnega, veličastnega.
Vir: More Perspective

Ne, Bog, božanstva in druga duovna bitja, če jim sploh lahko tako rečemo, ne potrebujejo telesa, glave, nog in rok, prav ničesar, da se nastanijo v tebi in malo zakrmilijo s tvojim nervnim sistemom. In angelci, če so slučajno tokom božje evolucije zaradi stvarnikove napake dobili krila, so le ta že zdavnaj odvrgli, ker so preveč okorna za opravljanje dobrodelnega poslanstva in njihova pot iz nebes, če ne ležijo ravno za bližnjo hišo, bi trajala nekaj milijonov, če ne kar celih milijard let. Kakšno hitrost pa mislite, da doseže ptič z aerodinamičnim izvajanjem leta skozi zrak, navpično, recimo sokol selec? Nekaj več kot 200 kilometrov! Ptičja krila, in angelska so podobna, več ne zmorejo oziroma jim ozračje ne dovoljuje. Približno 200 dni bi arhangel Gabrijel potreboval, da bi obletel zemljo in rešil svet pred katastrofo, utapljajočega iz vode, umirajočemu pa podelil tolažilno upanje. Ne, tukaj nekaj ne štima! Ali angelov ni ali pa ti za potovanje ne uporabljajo peresnih kril. Nesporno je zgolj, da človek angela še ni videl, še manj se z njim srečal, drugače bi mu ne pripisal takšne nesmiselne, da ne rečem absurdne in neizpopolnjene letalske opreme, ki ga povrhu vsega še kazi. In če sledim analogiji in potegnem induktiven sklep, potem tudi hudiča, Boga ali kakšnega drugega duhovnega bitja, ni videl! Zaboga, kako potem ve, kakšna so, kašno je njihovo poslanstvo in kako delujejo? 

Albert Einstein, Bog ne meče kock, je ugotovil, ko je z njim
hodil na pivo.   Vir: Bitno.ne

Z naslednjo skepso smo mogoče še nekoliko bližje ateizmu(4), brezboštvu, ki ga poganjata samoizpraševanje in dvom. Einstein je bojda izjavil ob neki priložnosti, ko se je debata razvnemala okrog teoretičnih vprašanj kvantne mehanike, da Bog ne kocka. Kako ve, so se spraševali fiziki, ki so slišali to pripombo, če pa Boga ni nikoli srečal in nikdar nista skupaj šla na pijačo? In če je bila Einsteinova pripomba le slikovito izraženi dvom, tega ne moremo trditi za številne druge, ki trdijo, da širijo božjo besedo. Sam pa se sprašujem, podobno kot malo prej fiziki: "Kako lahko nekdo govori v božjem imenu, če Boga, ni ne videl, ne slišal, mogoče si ga zgolj domišlja? Kako ve, kaj Bog misli in kaj zapoveduje, ko pa deluje v razumsko svojstvenem svetu, ki ga naš um niti približno ni sposoben razvozlati, kaj šele razumeti. Simbolni jeziki se namreč krepko razlikujejo. In to, da poklekneš pred križ, še zdaleč ne pomeni, da si prodrl skozi opno duhovnega komuniciranja. Pomeni le, da klečiš pred križem, pred simbolno oblikovano snovjo in si nekaj domišljaš.  Prav, če je misticizem resnica, naj bo. Vendar prosim, ne vsiljujte je za vsako ceno tudi meni; še posebej ne preko predstav, ki jim pravimo obredi! Sem napreč prepričan, da Bog kocka, igra poker in meče pasjanso.

Poglejmo drugače, Biblija, knjiga knjig, povzetek božje besede, ki je gladila in hranila mnoge rodove ter celo botrovala nastanku sodobne države Izrael, vsebuje številne citate in prispodobne obnove prerokov ter božjih apologetov in niti enega pravega dokaza, seveda, če ne soglašamo, da so vesolje in ljudje nesporna potrditev božjega dela že sami po sebi. Toda, če je tako in padamo na stari zakon, potem je nesporno tudi, da smo ljudje porojeni iz krvoskrunstva. Adam in Eva sta imela dva sinova, Kajna in Abela. Gledano biološko, ena samica in trije samci. Je Kajn res ubil Abela, ker mu je zavidal naklonjenost Boga ali pa se je spopadel z njim za mednožje lastne matere?

Religije so odvečne in celo škodljive, trdi
evolucijski biolog Dawkins   Vir: M.domovanje

Mislim, da bi glede motivov za najstarejši umor v človeški skupnosti morali vprašati današnje psihologe; nekoliko bolj podrobno so proučili človekovo vedenje in dinamizme, ki ga spodbujajo, mar ne? Cerkvene dogme pa o dvomih, ki jih sproža dogodek praveka, molčijo. Čeprav bi bilo še kako dobrodošlo, da bi posvetne svete eminence nekoliko podebatirale o vsem skupaj, sklicale morda kakšen koncil, če ne kar tri, da bi to izvorno nelogičnost poskušale pojasniti. Kaj takega je namreč sporno že za pravila same genetike, ki jih je bojda postavil sam vrhovni Oče, kaj šele za počlovečeno božjo etiko, ki vlada na Zemljici tej v njegovem imenu. Križanje v ozki vrsti bi prej ali slej izkoreninilo človeka, še preden bi se le ta dobro usidral v Zemeljsko površje. In stvarnik bi se spet moral lotiti stvari od začetka, tolikokrat, da bi dojel, da sta dva osebka absolutno premalo za zdravo nadaljevanje in ohranjanje vrste. Mar ne drži, da je nezmotljiv?

No, recimo, da je Bog resnično ustvaril človeka po lastni podobi, vendar je pozabil urediti vse potrebno za komuniciranje z njim in človek se je moral znajti sam, kot je najbolje znal. Predvsem je bil prepričan, da božja dobrota sije in obsipava iz vesolja, in da bi ji bil bližje, je domala vse vrhove ozaljšal vsaj s kapelico, molilnim stebrom ali mlinčkom, če ni postavil kar cerkve z visokimi oboki oziroma celega svetišča z labodjim jezerom. Ko se človek obrača k Bogu, praviloma pogleduje nekam gor (blagor Bogu na višavah …), proti surovemu, mrzlemu vakuumu, blizu absolutni ničli(5) in pri tem tudi slučajno ne pomisli, da če že Bog je, ne služi in ne usmerja samo človeške civilizacije, ampak celotni sistem Universuma in življenje znotraj njega. Torej, Bog v človeški podobi niti slučajno ni mogoč, niti kot prispodoba, še manj kot dejstvo ali stanje. Bilo bi namreč sila nepraktično, da o božji učinkovitosti ne izgubljamo besed. Razen, razen seveda, če si ni prisvojil absolutnih značilnosti fotona in se sooča z nami kot delec, ki hkrati potuje po več smereh in kot val, ki prenaša na nas stanje energijskih vibracij. Po tej teoriji pa bi bilo že vsako izpostavljanje svetlobi, v bistvu pristna komunikacija z Bogom.

Vesolje je kompleksen sistem neskončnosti, ki ne
potrebuje krmarja. Vir: Deltaflow

Zakaj potem krščanske cerkve tako vztrajno zapirajo okna in vrata in izganjajo svetlobo iz svojih svetišč? Mogoče prav zato, da bi kar se da dolgo ohranile sebično podobo Boga, katero upravljajo in se z njo okoriščajo? 

Kakorkoli že, sodobna znanost ne spodnaša zgolj Boga, ampak tudi bergle, na katere se opira. Človek ima v rokah vedno več argumentov, zaradi katerih vse pogosteje prihaja v nasprotje z zapovedjo, ki mu veleva, da naj spoštuje le enega Boga, in kot vse kaže, bo v kratkem prišlo do trka delcev v velikem hadronskem trkalniku(6), ki bo dokončno odpravil idejo o najvišji avtoriteti vesolja in človeštva. Na neki način je to teoretično napovedal tudi znameniti astrofizik in matematik, ohromeli Stephen Hawking, ki je dejal, da upočasnitev in zaustavitev časa neposredno pred velikim pokom, nedvoumno dokazuje, da je vesolje sposobno uravnavati samega sebe in ne potrebuje oziroma ni možno, da bi bila nad njim še kakšna avtoriteta, ki bi ga zagnala ali oblikovala. Prenehanje časa znotraj neskončne singularne gostote zanika obstoj Boga že samo po sebi.

Papež ma ga rad, a on je zamrznil Boga skupaj s ćasom.
Vir: Strange Nation

Glede na Hawkingovo zdravstveno stanje (bolezen gibalnih nevronov), ko je po dolgotrajni bolezni popolnoma ohromel in s svetom lahko komunicira samo preko računalnika, ki preoblikuje njegove misli v zvočno besedo, bi pričakovali vse kaj drugega kot pa striktni ateizem. Tako pa je Stephen Hawking tudi po tej plati dokazal, da ljudje potrebni pomoči, potrebujejo vse kaj drugega kot Boga.

Božje prisotnosti in neposredne povezanosti med Bogom in človekom pa niso potrdila niti slikanja možganske dejavnosti, ko se človek predaja duhovnim, religioznim čustvom in obredom. Prvič je slikanje možganov(7) pokazalo, da v nobenem primeru ni bilo zaznano nič tako izjemnega, kar bi lahko povezali s posebnim središčem za versko, duhovno dejavnost v možganih. "V vseh poskusnih primerih je dejavnost v možganih odgovarjala geografiji nevronskih mrež, za katere vemo, da služijo predvsem drugim funkcijam in ne zgolj religioznim," je pojasnil Jordan Grafman, kognitivni nevroznanstvenik na Nacionalnem inštitutu za nevrološke motnje in kap v Bethesdy, Maryland, v Journal of Science, marca 2009. Raziskava, pri kateri so iskali "božjo točko" v možganih, je pokazala, da ob obravnavanju vprašanj, ki so povezana z religijo in moralo, delujejo središča, ki so na splošno odgovorna za čustveno delovanje in dojemanje. Nevronska mreža, ki se ob tem aktivira pa je na moč slična tisti, ki se oblikuje ob razmišljanju ali razpravah, ki se nanašajo na predstavljanje oziroma zagovarjanje političnih prepričanj.

Bog sprošča. Poleg sladkorja, iger na srečo, industrijsko obdelane hrane in
mamil, tudi božja beseda deluje na nucleus accumbens kot sprožilec ugodja.
Vir: Seasons Wellness

Drugič, pa so v raziskavi, ki so jo opravili domala osem let kasneje na univerzi v Utahu, pod vodstvom nevroradiologa Jeffreyja Andersona, ugotovili, da ima vera na možgane podoben učinek kot mamila. Kdo je že trdil, da je vera opij ljudstva?(8) Vsekakor je znanost to dobesedno potrdila in pojasnilo vodje raziskave, Andersona je bilo, da se pri vernih ljudeh ob dejanjih (poslušanje, gledanje, razpravljanje, molitev, pojasnjevanje), ki so povezana z vero, sproža določeno ugodje. To pomeni, da se v dojemanje neposredno vključi "nucleus accumbens", možgansko središče, ki je odgovorno za nagrajevanje in spodbuja sproščanje dopamina, hormona, kemične snovi, ki deluje v prid boljšega počutja in razpoloženja. 

Bog očitno ni priključen, bi lahko rekli temu, in naše razpoloženje odvisno od duhovnega delovanja je bolj ali manj spodbujeno znotraj lastnih nevroloških struktur. Videti je, da je duhovno sprejemanje, se pravi čustvena intenzivnost dojemanje Boga in vere, odvisna od stopnje vzgojne indoktrinacije in kasnejše integracije znotraj religiozne skupnosti, družine, s katero pa sam Bog nima popolnoma nič. Gre čisto za človeške zadeve in razmerja. Za podobno "zadetost", ugodje, ki ga nekateri občutijo ob rdeči zvezdi in partizanski borbeni pesmi. Gre za naučeno, vzgajano delovanje možganov in priučeni hormonski odziv, ki pa z zavestjo samo nimata popolnoma nobene povezave. Gospod Bog, če že obstoji, pa lahko deluje izključno na ravni zavesti; toda o tem, kdaj drugič.  

Na milijone kombinacij povezuje makro in mikro svetova in
nobena se ne izide v prid Stvarnika. 

Tisti trenutek, ko samo poskušamo duhovnost materialno upodobiti, le ta izgubi svojo misteriozno moč. Spremeni se v resničnost tega in zgolj tega sveta: v svetišča, rezane, klesane in poslikane podobe, v železna razpela, rdeče polmesece, meče in topove, v konkretno, materialno moč, ki s pomočjo mišic, jekla in računalnikov udejanja ideologijo in varuje interese njenih zagovornikov. Za duhovno ustvarjanje je rezervirano okolje kvantnih delcev, za materialno dokazovanje snovni svet, ki si ga je mogoče prilaščati. Torej, če že iščemo Boga, njegovo ustvarjalno delavnico idej, svetov in duhovnih bitij, potem se moramo ponižati vsaj na velikost nano razmerij (10¯⁹), še bolje pa je, če začnemo za skrivnostnimi odgovori brskati v femto svetu (10^-15). Dogme je postavila religija, Bog prav gotovo ne!  

ferdo.falir@gmail.com

Opombe:

(1) Enrico Fermi, italijansko ameriški fizik, 1901-1954. Imenovali so ga arhitekt jedrske dobe. Sodeloval je pri izdelavi prvega jedrskega reaktorja in atomske bombe. 

(2) Frank Drake, ameriški astronom in astrofizik, 1930-. Eden izmed pionirjev in iskalcev zunajzemeljskih civilizacij.

(3) Ezekiel, prerok. V Svetem pismu ima lasten prispevek in sicer pod poglavjem o prerokih. Zanimiv je njegov opis pošasti, na kateri se Bog spusti do Ezeikela: "In videl sem, in glej: vihar privrši od severa, velik oblak in med njim ogenj, neprestano švigajoč, in svetloba okoli njega; in izsredi njega se je svetilo kakor lice kovine, izsredi ognja. In izsredi njega se je kazala podoba štirih živih stvari, in bile so videti kakor človekova podoba. In vsaka je imela štiri obraze in vsaka štiri perutnice. Njih noge so bile ravne noge in stopala njih nog so bila kakor telečja stopala, in iskrila so se kakor likan bron. In pod perutnicami so imele človečje roke na štirih svojih straneh; in vse štiri so imele svoje obraze in svoje perutnice. Njih perutnice so bile združene druga z drugo, niso se obračale, kadar so hodile: vsaka je šla naravnost predse. In podoba njih obrazov je bila: spredaj človečje obličje, in na desni so imele vse štiri obraz leva in na levi obraz vola, in orlov obraz so imele zadaj vse štiri…

(4) Ateizem - zanikanje boga in nadnaravnih sil, zavračanje verskih naukov sloh; ateist - kdor ne veruje v boga, brezbožnik, nevernik (France Verbinc, Slovar Tujk, 1979, CZ, Ljubljana

(5) Absolutna ničla  znaša 0° K (kelvina) = - 273,15°C. Absolutna ničla ustreza stanju, ko so vsi atomi in molekule v osnovnem stanju, torej najnižjem energijskem stanju, in imajo najnižjo mogočo kinetično energijo (vir: Wikipedija). Gre za toplotno stanje teles in prostora, ki pogojuje medsebojno gibanje snovi, snovnih delcev, spajanje in razdruževanje, oblikovanje in drobljenje znotraj prostora, vendar bistveno, če sploh, ne posega v samo aktivnost atoma, atomskih struktur in podatomskih delcev. Vsaka energijska oslabitev oziroma upočasnitev elektronov in sil znotraj atomskega jedra, bi pomenila razpad atoma. 

(6) Veliki hadronski trkalnik (The Large Hadon Collider) je najmočnješi pospeševalnik atomskih in subatomskih delcev. Leži pod francosko švicarsko mejo v bližini Ženeve. Obseg pospeševalnega obroča je 27 kilometrov in je opremljen z močnimi superprevodnimi elektromagneti, ohlajenimi na - 271,3°C (temperatura vesolja). Zagnali so ga leta 2008.

(7) Pri slikanju možganov so uporabili magnetno resonanco (MR). Metoda je zasnovana na kvantnomehanskih fizikalnih lastnosti delcev v močnem magnetnem polju. Največkrat zasledujejo vedenje protonov, ki tvorijo jedra vodikovih atomov. 

(8) Karl Marx