Človeška komedija z našimi glavami

Evropske volitve bi lahko na kratko opisali za ceneno človeško komedijo. V bistvu gre za razpis na delovno mesto poslanca za določen čas v ustanovi, ki služi bolj za okras oziroma za okus kot pa za resno opravljanje zastopstvene funkcije. Odločilno besedo pri sprejemanju pravnega reda v skupnosti imata še vedno Evropska komisija in Svet Evropske unije, ustanovi, ki sta organizirani na nacionalni osnovi. Zakonodajalec, kar bi naj evropski parlament bil, je tako le nekakšen razpravni klub, forum, v katerem si za udeležbo dobro plačan. Njegova ključna naloga je, da poskuša javnost prepričati o obstoju pluralne demokracije, čeprav poslanci in kandidati za njihova mesta nenehno ponavljajo precej laično igro, v kateri populisti vedno premagajo populiste.  

Vtis veličastnosti in pomembnosti prikrije invalidno vlogo EU parlamenta

Sl.vir: EuropeanParliment

Mogoče se bo kdo vprašal: "Ja čemu so pa potem namenjena vsa ta javna soočanja kandidatov, nagovori, oglaševalne akcije in prepričevanja?" Prav nobeni drugi stvari, odgovarjam, kot medijski samopromociji. Pomemben je vsak trenutek, da vedno bolj zapostavljena občila opozorijo nase, na pomen, ki ga imajo pri snovanju globalnih iluzij. Lovijo vsak trenutek, da izpostavijo in poveličajo lastno vlogo. Lovijo trenutke, da bi nas prepričali, kako nepogrešljivi so pri nadzorovanju političnega sistema in širše družbe. Farsa ali utopija? Mogoče oboje z nekaj prevzetnosti in krepko začinjenim strahom, ker izgubljajo avditorij. In stanja ne bodo popravili niti nekakšni detektorji, ki po vzoru na osnovnošolsko izpraševanje preverjajo, kako brezhibno kandidati odgovarjajo na nepomembna vprašanja: "Oprostite, zakaj v večini javnih ustanov ženske še danes nimajo na voljo stranišč za pokončno scanje?" Če smo odkriti, to ravno ni tako nemogoče, kot nas poskušajo prepričati zakrknjeni mizogini in sestradane feministke. Le poskusiti moramo in se o ženskih genitalijah naučiti nekoliko več. Vsekakor boste presenečeni, kaj zapostavljeni spol zmore z nekaj vaje in kako hitro bi upadel moški ponos, ki prav na primeru pokončnega scanja utemeljuje lastno večvrednost.

Mož z orglicami: Pomnili ga bomo po tem, kako je odsviral lastni
mandat in kariero.                                               Sl.vir: Regional Obala

No, seveda s tem nismo hoteli odpreti razprave v tej smeri. Ali pač? Pred vsakimi volitvami je namreč enakopravnost na preizkušnji, in če bo šlo tako naprej, bodo na soočanjih kmalu zgolj le ženske; vsaj kar zadeva volitev v evropski parlament. Toda ne pozabite, da sem ga na samem začetku opredelil za drugorazredno, če ne kar tretjerazredno ustanovo, tako da v tem pogledu ženska večina v ničemer še ne napoveduje odprave spolne diskriminacije. Vsaj pri nas ne. Kar poglejte si, koliko žensk vodi pomembnejše stranke v domačiji. Ena sama, pa še ta si mora natakniti gepardje salonarje, da jo sploh opazijo. 

Gneča: Kandidati za parlament EU ali za izstop in evropske družine?

Sl.vir: bbc.com

Torej, so evropske volitve drugorazredni dogodek. Ja in ne. Za tiste, ki bodo izvoljene oziroma izvoljeni, bo to vsekakor odhod na mesto s prvorazredno plačo in dodatki, za vse druge, ki so na izvolitev upali in poskušali javnost šarmirati pred kamerami, fotoaparati ter iz radijskih studiev, bo volilni dan pomenil skok v drugorazrednost ali celo pozabo. Za nas, ki smo le spremljali metodološko dopolnjena soočanja s preverjanjem izjav, pa nesporno velja, da smo znova nasedli ekipi zavzetih malarjev, ki so nam svet barvali po njihovo. 

Kdo je potem odšel na volitve na volilni dan, je pomembnejše vprašanje od samih volitev. Oziroma sta bila to res dotična Zofka, dotični Jože iz volilnega imenika ali pa je v njunem ozadju glasoval neki napumpani Jaz. Nekdo, ki jim ga je uspelo prepričati, da njegov glas dejansko lahko prispeva v boju med levico in desnico, med resnico in populizmom; čeprav nimamo nekega natančnega merila oziroma standardov, po katerih bi lahko nesporno rekli, kdo sodi h komu. To je pravzaprav tudi najbolj očiten dokaz, kako dvomljiva in sporna je resnica, kako nerodni sta lahko levica in desnica, ko poskušata stigmatizirati ena drugo.

Gepardka: Nekoliko eksotičnosti ne škodi, da te v družbi, naklonjeni
predvsem moškim, opazijo.                                       Sl.vir: SteveMadden

Toda, če jih poslušamo na neposrednih soočanjih, obe zatrjujeta isto. No ja, mogoče gre le za vsebinske odtenke, ki pa v bistvu ne spremenijo noeme(1). Torej je popolnoma vseeno, koga smo obkrožili. Osebno se na vsakih volitvah odločam za drugo strankarsko listo, tako da prej ali slej vse pridejo na vrsto, ne glede na to, s kakšnimi stališči nastopajo in za katere vrednote se zavzemajo. Takšen je moj odnos do demokracije. Do tiste demokracije, za katero je bil le Plemeniti prepričan, da ni v stanju obračunati ne s korupcijo in ne s prostitucijo, medtem ko so ostale in ostali nakladali nekaj o ničelni toleranci, a hkrati so se brez občutka slabe vesti odkrito prodajali za bruseljske plače. Povedano drugače, v evropskem parlamentu je največji politični in delovni dosežek poslanca ustvarjanje dobrega vtisa (nekdo ga je celo nekoliko presegel z odigrano Odo radosti na orglice), za kar pospravi v žep okrogel milijon evrov davkoplačevalskega potu v petletnem mandatu. Gre torej za kaj drugega kot privilegirano korupcijo in elitno prostitucijo, kljub temu da je vse zakonito? 

Kolektivno predsedstvo prej ali slej odpisanih in pozabljenih. Pomnili
jih bomo potem, da so hodili predvsem v sluzbo.            Sl.vir: RTV SLO

Vse lepo in prav, vendar mi še danes ni jasno, zakaj in komu na čast se je moral odstreliti Zoran Thaler leta 2011. Tako ali drugače je bila vse skupaj igra za dvigovanje naklade angleškega The Sunday Timesa. Zato sem prepričan, da ne bom veliko zgrešil, če rečem, da je evropski parlament ustanova, ki jo usmerjajo in izsiljujejo mediji. Torej gre za precej zapleten primer korupcije, ki ga ne obravnava nobena definicija. Poslanci služijo medijskim interesom, nacionalnim in mednarodnim, plačani pa so iz davkoplačevalskega denarja. Fuzija zasebnega in javnega, čeprav se v dejanskem primeru zasebno prikazuje, da dela v interesu javnega. In če sodimo po domačih izkušnjah, je vse skupaj precej učinkovito.

Je izvoljivost v evropski parlament nagrada za poslušnost ali odmik neposredne politične konkurence na varno oddaljenost za dober denar? Oboje! Torej sam dvom v privilegirano korupcijo niti ni tako iz trte izvit.

Pravi mož za reševanje problemov, tistih, ki jih sam ustvari.

Sl.vir: TopNews.si

Če upoštevamo, da se je glasovanja udeležilo krepko manj od tretjine volivcev, dobrih 28,32 odstotkov, 482.599(2) in da nobena stranka ni presegla 7,3 odstotne podpore možnih volilnih glasov, je povsem na mestu, da podvomimo tudi o sami legitimnosti, o upravičenosti takšnih volitev. Očitno ima tudi štajerski vardijanec Šiško do neke mera prav, ko trdi, da so bile nedavne volitve diskriminatorne, nesvobodne, nepravične in nepoštene. Če bi trenutni gospodarji domačega političnega prostora, resnično skrbeli za narodov blagor, kot to nenehno poudarjajo, bi se morali najprej vprašati, kakšno zasebno politiko se grejo, da med ljudmi praktično nimajo podpore in koliko časa sploh še lahko pletejo laži o zveličavni demokraciji, ki kleplje vedno več životarcev, revežev obsojenih na tvegano življenje iz dneva v dan. In če je skromna volilna udeležba vrednota pravičnosti, v kar nas prepričujejo, se bojim, da demokracija, na kateri je utemeljena, ni nič drugega kot oblika prikritega totalitarizma. Totalitarizma, v katerem še vedno gospodujeta enoumje in ozasebljena politika, čeprav poskrita ali porazdeljena med pripadnike političnih strank. 

Genialec: To so bili še možje, ki so znali sami sebe potisniti v drek.

Danes imamo le še take, ki vanj porivajo druge.                 Sl.vir: Delo

Razmislite in si odgovorite: Ste med vsemi kandidati, starimi in novimi, zasledili vsaj enega, da bi se postavil po robu cirkuški iluziji. Pravimo jim soočenja. Ste opazili med njimi koga, ki bi vzkliknil, tako mimogrede: "Poslušajte, sem mogoče na kakšnem zaključnem izpitu?" Ali: "Preprosto vam povem, pojdite v rit s temi vašimi netaktnimi vprašanji. Kaj mislite, da sem nor, da bom za prihodke, ki se mi obetajo, izdal sam sebe?" Ste morda naleteli na osebnost, ki si drzne pred kamerami zaloputniti vrata in zvedavo ekipo poslati k vragu, ali koga, da bi zavrnil podpis zaobljube k etičnosti in odkritosti slovenske Transperency International? Takšnih zaobljub in priseg je malo morje, a ponikli zneski v kriminalnih labirintih kažejo, da očitno ne pomagajo. Čemu potem nekateri kar tekmujejo, kdo bo obesil težje breme deklarativnega izjavljanja kandidatom za vrat? Kdo bo izrekel nad njimi težje moralno nasledstvo. Ja, ni ga junaka, ki bi se lahko potrkal po lastnih prsih in nagnal nadležne priskutneže ter peljal promocijo popolnoma neodvisno od nekakšnih cenenih, podcenjujočih soočanj. V dobi spleta, spletanja, bloganja in vloganja ter naraščajočega zasebništva res ne potrebujemo ljudi, ki so prepričani, da mora politični marketing potekati po nekakšnih butastih, skupnostnih pravilih. Tako pa, naj se sliši še tako trivialno, politiki niso nič drugega kot posebna vrsta elitnih prostitutk v bordelu z nešteto zvodniki. A očitno večini naroda ni več do bizarne kurbarije in se ljudje držijo čim dlje od volišč. 

TV zavod za zaposlovanje: Na intervjuju za službo. Vsi isti, čeprav
 niso komunisti.                                                              Sl.vir: RTV SLO

Mediji in razna gibanja, društva, kot je recimo Transperency Internationa Slovenia, ne da ne skrbijo za interes volivk in volivcev, ampak izkrivljajo smisel samih volitev. Zato je tudi volilna abstinenca vedno večja, čeprav po drugi strani opažamo, da ljudje postajajo vedno bolj politično aktivni, seveda v nevladnih sferah. Neskladja med interesi so pognala v pogon ogromno ljudi. Med njimi največ takšnih, ki uradni politiki odtegujejo poslušnost in pravico do zastopanja. Zato tudi ne volijo, ne gledajo sfriziranih soočanj na meji dobrega okusa ter se vedno pogosteje sprašujejo, komu in čemu sploh plačujejo davke. Trenutni volilni sistem in politiki, ki mu pripadajo je manjšinski. Zato se je neumno spraševati, kaj storiti, da bo gledališče prividov povrnilo avditorij.

Manjšinci za manjšince: Kam je izginilo ljudstvo?

Sl.vir: Reporter

Pomembnejše od tega je, kako se otresti iluzionističnih mojstrov, kako ločiti resnico od nesnage, preslišati komentarje političnih znalčkov in spoznati, da je porajanje napetosti zaradi pričakovanega izida, zgolj nekakšna umetno ustvarjena tekma, ki praktično nima nobenega koristnejšega vpliva na naše uživanje. Lahko pa nam pokvari kakšen čudovit dan, če nasedemo političnemu gledališču, v katerem vlečejo niti profesionalci, in življenje za tuje kariere doumemo kot lastno. Kdor pripada, običajno propade! 

Ja, kako skočiti iz matrice, bi se verjetno vprašal Neo(3)? Kako se otresti vzorcev, ki naše življenje delajo tako predvidljivo in butasto hkrati? Kako in kje zagrabiti svobodo, da bomo lahko uvideli resnico. Z izkoriščanjem lastnosti, ki jih je naravni izbor vgradil v nas, so se pretkanci s pomočjo znanosti polastili naših možganov.

Matrica: Čas je, da končamo vladavino kandidatov Smthov in
izstopimo iz enoumnih vzorcev!                             Sl.vir: IGN.com

Potrebne so le še občasne in delne sugestije, da se pričakovano odzovemo na pojave, slike, komentarje. Človeška evolucija postaja vedno bolj odprta knjiga. Knjiga, ki ji zapovedujejo čustva in občutki. Prav zaradi njih tudi sodelujemo v političnem iluzionističnem spektaklu. Dokler nekega dne spektakel sam ne bo postal le običajna predstava, ki si jo bomo ogledovali neprizadeto. V celem stvarstvu ni takšnega lijaka, skozi katerega bi odtekalo le v eni smeri. Tudi črna luknja ne, kot kažejo nedavni pomisleki. In kdor bo po volitvah razmislil, kaj je pridobil in kaj izgubil, bo ugotovil, da je zapravil zgolj nekaj nepovratnega časa. Odtekanja, ki bi ga lahko uporabil bistveno koristneje, kot za sanjanje tujih sanj!

Navedki:

(1) Noema - smisel, bistvo dojetja vsebine

(2) V volilni imenik za evropske volitve je bilo vpisanih 1.708 765 volivcev.

(3) Neo, Keanu Reeves. Glavni junak v filmu Matrica, kjer prikazujejo prihodnji svet v simulirani resničnosti inteligentnega stroja. Slednji si je zamislil, kako podjarmiti človeštvo, telesno temperaturo in električno energijo, ki jo prebivalstvo ustvarja z obstojem, pa koristno uporabiti za lastno delovanje. Matrica, trije deli, je v bistvu iskanje možnosti za osvoboditev izpod vpliva utvar in udejanjenje v resničnem svetu.