Vsem se lahko trebuhi rede, le nunam ne!

Kako da se nunam
trebuhi redé?
Zato ki se farjam
porivat puste.

Res zanimivo vprašanje in kot na vsako je možnih več odgovorov. Lahko, da revice samostanska dietična hrana, bogata z zelenjavo, preveč napenja. Povečinoma gre za gospe, ki so bolj ali manj že v letih. Torej se redé, ker premalo prdé. Mogoče je hrana, ki ji posvečajo pretežen del prostega časa, toliko okusna, da se težko odpovejo dodatnim grižljajem. Torej se redé, ker se v rodovnih skupnostih tak dobro jé; se razume, da kadar se ravno ne posté. Vidik, ki ga je omenjal dr. Fig je malo verjeten za današnje čase. Po samostanih ravno ne razsaja mladost, razvneta s hormoni in duhovniški kader tudi postaja vedno starejši. Toda nekoč, v srednjem veku in celotnem devetnajstem stoletju ter slabi polovici dvajsetega, se je tudi za samostanskimi zidovi in po posvečenih hodnikih matere cerkve bohotil razvrat. Mladostni telesni sokovi nabiti v istospolnih skupnostih, so kar klicali po hudiču, da naredi red. Skušnjave so bile premočne in v sencah debelih zidov, kamor so se zatekale spokorniške duše, so buhtele majhne brezimene gomile. Torej je bilo takrat vprašanje, zakaj se nunam trebuhi rede, popolnoma na mestu. In ker sklepamo, da Prešernom z ulice samostanske dveri niso bile ravno na stežaj odprte, je eden izmed bližnjih odgovorov, ki se nam vsiljujejo že po naravi duše, vsekakor, da so bili na delu največkrat prav sveti očetje!

LGBT nekultura ne bo okužila naših cerkva, zato so napol prazne.

Sl.vir: TomTalks

Za zdaj nimamo na voljo kakšnih temeljitih raziskav, da bi se podrobneje pozabavale z omenjeno temo in pokazale, v kakšni zvezi pohota in pohlep pravzaprav sta. Imamo pa vedno več filmov, zgodovinskih zapisov in pričevanj z začetka prejšnjega stoletja, kako so mladenke za samostanskimi zidovi drgnile umazano perilo in še kaj. Tudi Prešernov verz: Zakaj se nunam trebuhi redé, zato ker se farjem porivat pusté," lahko uvrstimo med pričujoče dokumentarno gradivo. Mogoče je verz res nastal v kakšni ljubljanski birtiji, v družbi veselih, pripitih gospodov, mogoče v pravniški pisarni ali najetem stanovanju in je z njim Prešeren kasneje le razveseljeval občinstvo, ki mu je stalo prešerno s poličem ob strani? Tega verjetno nikoli ne bomo izvedeli. Je pa, če vlečemo kronološke vzporednice, nesporno, da je leta 1839 uršulinska mati Ignacija, sicer grofica Engelshaus zanosila s svojim ravnateljem in spovednikom Janezom Nepomukom Šlakerjem. 

Kaj pomaga celibat, ko je ob meni sveti brat!

Sl.vir: Fickr

Prešeren je večkrat obiskal častitljivo sestro in se navduševal nad njeno prijetno zunanjostjo, vendar težko rečemo, da je bil ravno njen trebuh povod za radoživi verz. Lahko pa tudi, če upoštevamo, da je bil tudi naš pesniški velikan, častilec Parnasa, samo človek, ujet v neskladja tegob, ljubosumen, nevoščljiv, morda celo maščevalen. Da prav razočaranja pišejo najimenitnejše pesmi in prozo, je že dolgo znano. In če je Julija dobila v njenem deviškem poveličevanju sonetni venec, čemu bi si lepa uršulinka, mati Ignacija, ne zaslužila vsaj preproste rimane kvante, ko je pesnik spoznal, da so njegovega idealiziranega angela obdelovale prostaške človeške roke, ki seveda niso bile njegove. 

Kakorkoli že, France Prešeren in njegov pesniški opus, zbran in objavljen, skrit in oboževan v zasebnih zbirkah, je bil vedno nekakšen lakmusov papir libertinizma, svobodoljubnega vzdušja na Slovenskem. Bil je in očitno je še vedno rdeče platno, v katerega se pokaja barvno slepa, pa tudi druga moralnost. Največkrat se ob pesnika in njegove pesmi spotikajo prav klerikalci. Njih najbolj moti neposredno izražanje in namigovanja na človeške šibkosti, še posebej na mesene užitke. Kakšna psihološka analiza svečeniških frustracij, ki jih sproža neizživeta potreba po fuku, bi nam tako še kako prišla prav. Do takrat pa lahko vzporednice vlečemo s podobnimi stanji, ki cepijo človekovo osebnost. Nesporno je, da vsakršna dvojnost, trojnost ali mnogostranskost med hotenji in občutki, med čutenjem in zapovedanim, vodijo v duševni spopad in zgolj od tega, kako trdna so posameznikova stališča, je odvisno, kako se bo takšna epizoda končala. Z osebnostnim razpadom ali z okrepitvijo Jaza in seveda samozavesti?

Brez posledic človek ne more zatreti strasti v sebi. Najmanj, kar lahko pričakuje, je porušenje hormonalnega in encimskega ravnotežja, izbruh bolezni, če prej ne pride do duševnega obvoda, in ta obvod se kaže kot duševna motnja. Seveda človek na zunaj deluje čudno, v telesu pa se le vzpostavi rezervni program, ki postopno vzpostavlja hormonalno ravnotežje, ki pa je resnici na ljubo pogosto moteno. Duševna motnja je tako največkrat izhod v sili, da se obvarujejo pomembni življenjski procesi. Če postane trajna, pa je pogubna v vseh pogledih.

Ko apokaliptični jezdeci parajo naš um na dvoje, na troje ...

Sl.vir: Imgur

Odločitev med libertinizmom in nazadnjaštvom tako ni zgolj idejno ali celo ideološko, religiozno vprašanje, ampak predvsem razumevanje življenjske vitalnosti. Vsaka neizživetost se v človeku kopiči kot njegovo mentalno breme in težja so, močnejši so vedenjski ali fiziološki odzivi. Na primer, vsak fukaški namig, trzaj, goli gleženj ali globoki dekolte izzove v asketu nepredvideno krčenje telesa. Mišice neobvladljivo sledijo naravnim potrebam, energijskemu praznjenju ter ponovnemu polnjenju. Prepričanje, da prirodno ni božje in da je božje brez prirodnega močnejše od življenjskih procesov, najprej vodi v samoobtoževanje in samoizpraševanje, kasneje v trpljenje, ki se ga ne moremo osvoboditi s katarzično izkušnjo. Ker očiščenje za zatiranje telesne sle preprosto ne obstoji. Lahko pa se, če se k duhovnemu očiščevanju kljub temu zatečemo, telesno in duševno precej poškodujemo. Ni malo eksorcističnih primerov, pri katerih lahko nazorno pokažemo na posledice duševnih in telesnih pohabljanj. 

Lotova spozaba dobesedno izziva upodabljajoče umetnike.

Sl.vir:FineArtAmerica. Lot in hčeri, Guercino

Farji in nune so se prav gotovo naskakovali. Včasih so o tem pričali redeči trebuhi in majhne brezimene gomile, danes uporabljajo kontracepcijo kot vsi drugi. Glede na umetno spolno ločevanje je v tovrstnih skupnostih tudi veliko homoseksualnega predajanja. Služenje bogu namreč prav nič ne znižuje pohotne sle, kot je tudi služenje kazni v najstrožjih zaporih ne. 

Torej so protesti Janeza Janše in drugih njegovih strankarskih demagogov najbolj očiten primer farizejstva. S tem ko se postavljajo v vlogo zaščitnikov cerkve na Kranjskem, preprosto zanemarjajo človeški ustroj in telesne potrebe. Obnašajo se, kot da bi pedofilije, zlorabe mladih deklet v katoliškem rejništvu ter istospolne duhovniške ljubezni ne obstajale. Kdo torej bolj greši proti materi cerkvi in božjim postavam. Ali tisti, ki ne priznava, da mesene strasti obstojijo tudi znotraj svečeniških redov ali oni drugi, ki razvratu na ljubo pišejo in skladajo radožive pesmi? Čemu le, je Bog na gori Sinaj vklesal znamenite zapovedi v kamnite plošče, s katerimi poskuša nekoliko omejiti človeški razvrat, če bi najbolj svet med svečeniki ne dvomil o lastni kreposti. Ne nazadnje je on človeka ustvaril po lastni podobi in naravi in ne obratno. 

Čudna so pota gospodova!

Sl.vir: Te Bubble

Hudičevo prevzeten, nečimrn je ta Janez Janša, da si upa sploh podvomiti o stvarnikovih odločitvah in ga, smešno in resnično naduto, celo popravljati. So tisti, ki jim je Bog vdahnil življenje, čistejši in pobožnejši od njega samega ali pa se na obrobju raja dogaja upor proti njegovi vseprisotnosti? Mogoče je tudi in še najbolj verjetno, da za tokratni spopad s kulturo, cerkev zlorabljajo zgolj kot čistunski demagoški prijem, s katerim se hočejo prikupiti klerikalcem? Bo od zdaj etično moralni korektiv Slovenstva stranka SDS in njeni funkcionarji, obsodbe vseh, ki so glasovali proti slovenski osamosvojitvi, pa merilo za ločevanje na dobre in slabe državljane? Bo Grimsova propaganda proti gibanju LGBT in ljudem, ki mu pripadajo, pomenila tudi prečiščenje cerkvenih redov in izgon vseh izpred obličja matere cerkve, ki ne čutijo odgovornosti in potrebe za razplod človeštva? Bo Slovenec Slovencu namesto brat postal sovrag? 

Vzhodnjaški marš: Najprej so pregnali migrante. Nisem bil migrant
in sem molčal. Potem so prišli po homoseksualce. Tudi tokrat sem bil
tiho. Dokler niso trdega pendreka zarili v mojo rit. In takrat smo kričali
 vsi preostali.                                                                      Sl.vir: RevoltNS

Kaj pravzaprav je slovenska kultura, na katero se tako enoznačno sklicujejo "SDS domoljubci", če ne prav napet nosečniški trebuh, ki prebije nacionalne omejitve (zastavo) v želji po preraščanju zapečkarstva in povprečništva? Verjetno je to goveja župica in ena po domače ob nedeljskem kosilu, po maši? Morda preganjanje migrantov in gradnja Ćele kule zahodnega sveta, plačevanje cerkvenega davka, denacionalizacije družbenega premoženja, pristop v Legio Hungaria, lizanje Orbanovih čevljev ali v duhu nemškega Combata 18 požiganje azilnih domov? Tudi to je namreč kultura, vendar nekoga, ki si ne zna z roko olajšati prepolnih jajc. 

Dr.Fig

Necenzerurana zdravljica-zabavljica

Kako da se birtom
trebuhi rede?
Ker žrejo, pijejo
do belega dne.

Kako da se ferboltarjem
trebuhi rede?
Kri kmetov pijejo
pijavke hude.

Kako da se dohtarjem
trebuhi rede?
Zato ki nobeden
k njim prazen ne sme.

Kako da se peamtarjem
trebuhi rede?
Zato, ki se mazat
vsi radi puste.

Kako da se farjem
trebuhi rede?
Za maše jim nosijo
neumne žene.

Kako da se nunam
trebuhi rede?
Zato ki se farjam
porivat puste.