Aleksandra Pivec je v pismu, ki ga je nedavno naslovila na člane DeSUSa poudarila, da je čas, da prenehamo z delitvijo na "naše in "vaše" in dokazala, da sploh ne razume bistva demokracije. Kaj pa so volitve drugega kot spopad "naših" proti "vašim". Če bi bilo drugače, bi se ne kosale stranke med seboj, ampak zgolj kandidati in to za skupno, naše dobro, kar odlično poznamo še iz obdobja ene partije in dosmrtnega vodje. Če Pivčevo torej prav razumem, DeSUS ni več ne "naš" in ne "vaš", ampak je nekakšno razvodenelo politično darilo, privesek Koaliciji zarečenega kruha. In če bo slučajno že prišlo do kakršnihkoli reform, ki ne bodo le v korist katoliške cerkve in revizije polpretekle zgodovine, vsekakor te ne bodo prispevek DeSUSa, ker so se njegovi organi samovoljno odpovedali lastnemu mnenju v korist preseganja nasprotij. Pivčeva in njeni podporniki so tako že izbrisali stranko s političnega prizorišča, še preden bi to lahko spodobno naredili volivci.
 |
Bodoča donosnost demografskega sklada, ki nam ga obljubljata Pivčeva in DeSUS.
Sl.vir: Pixabay
|
Od DeSUSa je torej ostalo le še ime. A v demokraciji tudi ime nekaj šteje, če ne drugače kot poduk nejevernim, da se različna mnenja lahko združujejo tudi znotraj nazadnjaških, nacionalističnih zavezništev in ne le pod internacionalno mavrično zastavo gibanja LGBT. Čeprav se na prvi pogled sliši nekoliko paradoksalno, bodo prav upokojenci tisti, ki bodo najmanj občutili odhod stranke iz njihovih vrst. V vseh letih delovanja DeSUSa, so namreč trgovski sistemi naredili več za ljudi tretjega življenjskega obdobja, kot njihova, naša-vaša stranka. Mesečno so jim odobravali takšne in drugačne popuste Tako, na oko, so upokojenci združno plačali najmanj 150 milijonov evrov manj za blago na leto, kot bi sicer. Mogoče se ne sliši veliko, a če ta znesek primerjamo s tistimi šestimi evri po upokojenski glavi, okrog katerih so se dobrega pol leta kresale iskre na politični sceni, gre vsekakor za vrednost, ki najmanj trikrat presega velikodušno državno darilo.
 |
Takoj za demografskim skladom, toplice na Marsu. Še nekdo, ki
verjameda je preko SDSa leteti v nebesa. Sl.vir: Siol |
To v bistvu pove vse o moči upokojenskih strank (DeSUS in SAB) na politični šahovnici oziroma o zastopanosti najbolj številne interesne skupine v državi. Ta bi pač morala osnovati lastno, močno politično skupino, ki bi skrbela za interese starejše populacije, ne pa da to, tudi zaradi diskriminatornega obnašanja in oporekanja sposobnosti starejšim, prepušča oportunistom Bratuškovega, Pivčevega in Erjavčevega kova. Starost je mogoče sodobno prekletstvo, a prave betežnosti, nemočnosti in odvisnosti zaradi takšne in drugačne mentalne in telesne prizadetosti, je v bistvu malo. Večina starostnikov se je fizično in intelektualno sposobna enakovredno soočati z mlajšimi o razvojnih vprašanjih sodobne družbe, ker so materialno precej neodvisni in jim ni treba dvigovati rok za preživetje.
Mladost vsekakor ima določene prednosti, vendar če upoštevamo pogoste konflikte, ki jih sprožajo hormonalna neravnovesja in stresni karierni spopadi ter pomanjkanje izkušenj in sposobnosti za empatično dojemanj in vzdrževanje sproščenih medosebnih razmerij, moramo priznati, da je učinkovitost bistveno nižja, kot bi lahko bila; razen pri športu seveda.
 |
Zavzemali se bodo za uvedbo naborništva. Z veliko telovdbe in krepitve
psihofizičnega tonusa do zdravega, domoljubnega upokojenca.
Sl.vir: Demokratična stranka upokojencev
|
Vsako življenjsko obdobje ima v generalnem pogledu določene prednosti, pa tudi slabosti. V otroštvu je to nesamostojnost, pri mladostnem dozorevanju odvisnost, v srednjih letih boj za preživetje in podložnost, v zrelem dejavnem obdobju občutek ogroženosti in v starosti slaba motivacija za vzdrževanje mentalnega in telesnega zdravja. Človek mora dejansko prehoditi vsa ta obdobja, da se lahko udejanji kot celovita, neodvisna osebnost. Oziroma kot pravi znana pesem Parnega valjaka: "Moraš prvo puzati, da bi znao hodati." In medtem, ko plazenje še dokaj vešče obvladamo, je bistveno težji prehod v pokončno, vzorno držo. Tretje življenjsko obdobje je tako naša zadnja priložnost, da dozorimo v lastnem egu in ne kot ga označujejo predsodki, faza propadanja. Vsekakor se lahko odločimo tudi za slednjo in postanemo pretirano odvisni od tuje pomoči, začnemo zabijati urei v vrtcih za odrasle, postanemo pomožna delovna sila za varovanje otrok lastnih otrok in vedno bolj odvisni od razmišljanj in odločitev drugih. Pristajanje na staranje pod paternalistično kapo je pravzaprav najbolj kruta faza samoponižanja in dokaz, da nikoli ne bomo zaključili procesa odraščanja. Kaj potemtakem sploh še lahko pričakujemo od družbe, kjer otroci nadzorujejo otroke? Ja, predvsem takšna nezrela dejanja, kot so koalicije zarečenega kruha, v katerih pristajajo ljudje z neizoblikovanimi stališči; s šibkimi prepričanji, kot so otroška, ki jih lahko spreminjamo po mili volji z drobnim podkupovanjem, toplimi objemi in trepljanjem. Očitno, kot se je pokazalo, je to tudi odličen recept, kako poslance spremeniš v posrance oziroma potegneš iz njih prikrito pravo stanje ali sranje!
 |
Impotentna politika ne more tekmovati z aktivnimi starudijami!
Sl.Vir: TheGuardian
|
Ključno vprašanje seveda je, ali lahko ljudje, ki so pristali med zakonodajalci po vrsti političnih naključij in po zaslugi premetenosti neke bivše avtoritete, dejansko kaj naredijo za nas? Moje osebno mnenje je, da nekdo, ki prodaja zgolj glasove, ni sposoben oblikovati vsebine, o kateri bi se enakopravno pogajal in obstal na političnem prizorišču kot neodvisen subjekt.
Da ugotovimo, pri čem dejansko smo, bo zadostovalo že, če vprašamo Pivčevo in njeno poslansko skupino, kaj je to demografski sklad in kako vidijo njegovo delovanje za blaginjo upokojenske populacije, pa bomo ostali brez odgovora. Da ne govorimo o zdravstvu in drugih varstveno skrbstvenih programih.
Kdor dvomi o povedanem, naj samo pogleda, koliko let imamo že na političnem prizorišču tako imenovano upokojensko stranko DeSUS. Naslednje leto, seveda, če bo še obstajala, bodo njeni člani upihnili trideseto svečko. Olala, to pa ni tako malo, porečete. Toda, če pogledamo stanje upokojenske populacije, ugotovimo, da se to iz leta v leto poslabšuje, namesto da bi bili upokojenci med premožnejšimi državljani zaradi minulega dela. Glede na to lahko postavimo sila preprosto tezo in rečemo, da se od ustanovitve upokojenske stranke DeSUS upokojenski osebni in skupni standard nenehno poslabšujeta. Zgolj toliko o tem, koliko je oportunistično obnašanje stranke in njeno krmljenje ob koalicijskih jaslih, dejansko dobrega prineslo upokojenski populaciji.
 |
Ko otroci vodijo otroke.
Sl.vir: PsychologyToday
|
Na področjih, kjer bi država in družba morali delovati predvsem kot naložbeni sektor, to pa so poleg družbenih dejavnosti še monopolne dejavnosti (komunalni sistemi, infrastrukturne mreže, varovanje prostora in okolja, javni transport …), praktično živimo iz rok v usta. Oplemenitenega kapitala tako niti ne ustvarjamo, saj ga prej brezskrbno požremo. Torej se niti ostalim koalicijskim strankam ne sanja, kaj naj bi demografski sklad sploh bil, in če si ga ne znajo zamišljati niti tisti na oblasti, kako naj bi potem nekaj takega sploh nastalo. Ne bom rekel, da Pivčeva in DeSUS lažeta. Ne sploh ne, vendar ljudem obljubljata nekaj, česar niti sama ne vesta prav dobro, kaj naj bi to bilo. Od tega, da gredo določene besede sicer lepo v ušesa, pač ne rastejo vetrne in jedrske elektrarne, prav tako se ne debelijo divje svinje v domačih revirjih.
 |
Za njihov standard zagotovo ne skrbita DeSUS in SAB.
Sl.vir:FountainResourceGroup
|
Starostniki, starejši ali starudije, kar vam je ljubše, ne potrebujemo nekoga, ki nam bo risal družbenogospodarski položaj, ssranje starejše populacije, ki ga praktično prebavljamo, temveč nekoga, ki bo težavam tudi dejansko kos in jih bo reševal. Seveda to nikakor ne more biti neka oportunistična stranka, ki zase trdi, da je desno sredinska; torej ne tič ne miš, piha pa pretežno v jadra na desni. Veter, s katerim jih združeno ženejo, je do zdaj že nekajkrat dokazal, da do družbene in državne lastnine praktično ne goji prav nobenih simpatij. Torej je tudi v tem pogledu nastajanje nekakšnega demografskega sklada in karkoli povezano z demografijo zgolj naivna pretveza; obveza preko hrepenečih oči. V državi, v kateri bodo topovi kmalu postali pomembnejši od masla, bo denarja premalo še za marsikaj drugega, ne le za upokojenski standard in skrbstvene programe.
Komentarji
Objavite komentar