Prostaki, junaki in drugi bedaki

Kako si največja stranka v Koaliciji zarečenega kruha zamišlja vodenje države, nam precej pove že način, kako so se lotili ponovne uvedbe naborniškega sistema. Potem ko so ga leta 2003 ukinili na pobudo dvaindvajsetih poslancev, med katerimi so bili tudi iz vrst SDS, bi ga zdaj ponovno vzpostavili, lahko sklepamo po predlogu iste stranke, s katerim so pohiteli v državnem zboru. V čem so se v osemnajstih letih domače in mednarodne razmere toliko spremenile, da mandatar za sestavo nove slovenske vlade J. J., spodnaša ugotovitve poslanca J. J.? Do danes sem bil namreč prepričan, da smo z voluntarističnimi(1) posegi prenehali, ko smo se odcepili od ideološkega slaboumja nekdanje države in enoumja domače partije. A očitno sem se krepko zmotil. Ne da bi imeli v rokah eno samo sodobno strateško oceno o vlogi in pomenu majhne države znotraj prepleta interesov velikih sil in seveda tudi Evropske unije, nekateri mislijo z nabornim sistemom ponovno spremeniti ljudi v državno lastnino. 

Vzgoja " pravih dedcev"za domovinsko žrtvovanje in domačijsko delovanje.

Sl.vir: BushCenter

Človek je lahko svobodnjak, ki prostovoljno plačuje davke in dajatve tej ali oni državi, lahko pa je tudi državna lastnina, s katero razpolaga država, v smislu, da če bo treba, bo žrtvoval tudi lastno življenje. No ja, če smo odkriti, se tudi zdaj veliko ljudi v Podalpski domačiji žrtvuje, vendar za pohlepne potrebe kapitala. A očitno je slednji ugotovil, da zvestoba delodajalcem in njihovim organizacijam hitro upada. Današnji Slovinec se ni več pripravljen nepremišljeno žrtvovati za parole in skromne cekine in po znani Prešernovi napovedi, kaže osle že vsevprek. In to, kar se vedno bolj kaže kot upor in odpor zoper pohlepne razvade, razumniki Ivanuševega kova, ki me resnici na ljubo niti najmanj ne spominjajo na neke narodne heroje, razumejo kot slabljenje moškega principa. 

"Iz fantov je spet treba narediti prave dedce," tulijo tovrstni modrijani. Le tega ne povedo, a takšne, ki bodo popivali in pretepali babe ali tiste druge, ki se bodo ob pomoči zajebantskega drila naučili, postiljati, likati, pomivati, ribati ter še vrsto drugih domačih opravil, da bodo lahko kasneje vzorni zakonski tovariši. Slednje je vsekakor pomembno za demografski program bodoče vlade, ki želi po starem napolniti deželo z mulci, da bodo potem učinkoviteje zbijali drug drugemu ceno na trgu dela, ko enkrat odrastejo. 

Na mestu prosto!

Sl.vir: YouTube

         Delavci so namreč predragi, še posebej tisti, ki nimajo primerne konkurence, ugotavljajo delodajalske organizacije. Zato so tudi tako pohitele s priznanji gospodarskega programa prihodnje vlade, ki naj bi trg delovne sile napolnila s konkurenčnimi kadri. Toda malo denarja, malo muzike, je star rek, ki še kako velja danes. Majhne osnove namreč prinašajo malo davkov, veliko lačnih ust in vrsto starostnih tegob. Torej je precej na mestu ugotovitev Maksa Tajnikarja(2), da nizkih plač nimamo zato, da bi bili konkurenčni, nizke plače imamo, ker nismo konkurenčni. 

A Koalicija zarečenega kruha očitno ve, kako se stvarem streže in bo v dobro ponudnikom slabo plačanega in neplačanega dela, naredila vse, da se ženskam zopet trebuhi porede, fantje pa se v vojski naučijo tiste najnujnejše discipline in korajže, ki je potrebna, da se čim prej odrečejo hotelu mama in se odpravijo s trebuhom za kruhom in s trebuhom za trebuhom. Noro, mar ne, vendar je prav to ključni del programa bodoče vlade. 

Za male "pare" pridne roke bodo vse pobrale. Nekdanji naborniiki

v borbi za preživetje in imetje. Sl.vir: InstituteForHumanRights  

Vojaška vzgoja je najboljši način za vzdrževanje hlapčevske mentalitete. Če že služiš domovini, če služiš družini, čemu bi ne služil še Mamonu(3). A očitno so v Levici edini spregledali zavzemanje za nazadnjaške, hlapčevske vrednote in poimenovali stvari v psihoanalitičnem duhu. Njihov poslanec Kordiš je namreč prepričan, da naborništvo, kot je zamišljeno po predlogu SDS, zgolj krepi vlogo domače vojske kot podizvajalke ameriškega imperializma in ne pomeni drugega kot pranje možganov. "Za takšno vojsko, ki je NATO-v kontingent, za tako naborništvo, ki hoče ljudem prati možgane z lažnim domoljubjem, niti enega življenja slovenske mladine ne bomo dopustili," je bil odločen poslanec Kordiš. 

Domoljubno združenje 21. stoletja.

Sl. vir: BisinessInsider

Trideset letni Miha Kordiš verjetno bolje pozna razmišljanja in vrednote mlajše generacije od obramboslovca J. J. in starudij, ki so v državnem zboru pozivali k oblikovanju čvrste "abrambe". Verjetno precej bolje od enako starega Žana Mahniča, ki je v imenu stranke vrgel predlog za naborništvo na poslanske mize. Vedeti moramo, da leta 2003 niso odpravili naborništva zaradi uvedbe poklicne vojske kot zanesljivejše in obrambo bolj učinkovite vojaške sile, temveč, ker se je naborni sistem dobesedno sesul. Kar naenkrat niti tretjine mladostnikov niso uspeli pritegniti v vrste za oboroženo obrambo domovine. Delež nesposobnih za služenje v oboroženih vrstah in tistih z ugovorom vesti je hitro naraščal. Vsak je namreč iskal način, da se izogne neposrednemu drkanju v glavo, kot so nekateri slikoviti poimenovali delovanje vojaške hierarhije. In pri zastarelih vojaških konceptih gre predvsem za to!

Domovina jih je izplačala s pozdravom in lepo zastavo jim je dala.

Sl.vir: MotherJones

Današnji domači vojaški poveljniki preprosto ne razumejo, da z disciplino ustvarjaš neoperativno, malodušno in zahojeno armado. Verjetno se jim še vedno milo stori in si brišejo solze v očeh, ko gledajo številne ameriške filme, plačane iz oglaševalskih fondov obrambnega ministrstva, v katerih z roko na sencah in strumnim pogledom sledijo posmrtnim salvam. Toda jokavo vzdušje in izlivanje frustracije, še ne pomeni, da si se tudi dejansko sposoben komurkoli postaviti po robu; prej obratno. Obramba v Podalpski domačiji torej ni na preizkušnji zaradi premajhnega števila vojakov, očitno še teh ne morejo spodobno plačati, ampak ker tisti, ki se dejansko ukvarjajo z obrambnimi vprašanji, ne dojamejo, da bojnega polja sploh ni več. Da je razmejitev med fronto in zaledjem že zdavnaj porušena in da se današnje agresije izvajajo z elektronskimi sredstvi, vodenimi projektili in goloroko množico, na katero ne smeš streljati. 

Seveda zamisel o oboroženem ljudstvu še daleč ni zastarela. Le, da se v sodobnih bitkah uporablja manj orožja in več drugih znanj, tudi družboslovnih, poleg tehničnih in naravoslovnih. Čeprav novodobni obrambni sistemi navidez delujejo nepovezano, mogoče celo konfuzno in samosvoje, se udejanjajo na strategiji razpršenega, vsesplošnega, različnega in izjemno usklajenega delovanja. Danes primitivne oblike takšnega delovanja spremljamo v Afganistanu, Jemnu, med somalskimi pirati, afriškimi uporniki, pa tudi v Siriji, Kurdistanu. In vojaški stroji, kot so ameriški, turški, ruski, niso več tako zanesljivi, kot so bili še pred desetletjem. Dih pojenjuje tudi izraelski vojaški učinkovitosti, medtem ko se nevojaške točke njegove ranljivosti hitro množijo. Za uspešno obrambo torej potrebujemo več matematikov, elektronikov, programerjev, psihologov, sociologov, kemikov in biologov, pa tudi inženirjev različnih strok in izurjenih ljudi v praktičnih in obrtnih znanjih, ne pa vojakov, ki so prepričani, da z ubijanjem, rušenjem in slepim izvrševanjem ukazov služijo domovini. 

In tako je, kadar se igrajo naborniki iz filma 'Precej mimo'
in osvobodijo ministrico v odhajanju.              Sl.vir:Domovina

No ja, bodimo milostni in priznajmo, da potrebujemo tudi nekaj pravih brutosov. Ljudi s strelnim orožjem in oklepnimi vozili. So naloge, ki jih brez opazne mere nasilja, ne moreš opraviti, še posebej ne, če se je treba postaviti po robu drugi oboroženi skupini, ki je prepričana, da lahko vzpostavi nadzor zgolj s krutim, smrtonosnim nasiljem. Toda če že vzgajamo takšne junake, ki res verjamejo, da nosijo kožo naprodaj za domovino, ne pa da ščitijo kapitalistični pohlep, potem jih je treba temu primerno tudi nagraditi. Ne z odlikovanji, ampak z bogatim zaslužkom, da si bodo lahko privoščili izdatnejše življenje, predvsem pa si v dobrem desetletju ustvarili solidne bivalne pogoje in zavidljiv osebni standard. 

Tako se uči ljubiti domovino, da ti bleda mati slučajno ne uteče..
Sl.vir: Military.com

Saj ne živimo v dvajsetem, devetnajstem, še manj v osemnajstem stoletju, ko je bilo poniževanje prostakov(4), nekaj popolnoma običajnega za takratne vojske. V 21. stoletju se vsaj navzven trudimo za priznanje človekovih pravic in človeškega dostojanstva. Hierarhične organizacije, še posebej vojska, pa so poznane po tem, da s tem, ko varujejo pravice drugih, evidentno kršijo tiste, ki pripadajo lastnim pripadnikom uniformiranih enot. Trud za vzdrževanje discipline namreč izjemno hitro eskalira v izživljanje in maltretiranje, šibkejših. Že v vsakdanjem življenju imamo številne primere, ko nam ljudje, obremenjeni s frustracijami ali celo patološkimi vzgibi, grenijo življenje, v organizacijah, od katerih se pričakuje, da bodo vzgajale "prave dedce", pa se duševne bolečine učinkovito zdravijo prav na račun izživljanja nad podrejenimi ljudmi. In ker tega preprosto ni mogoče preprečiti, drugače, kot da takšna okolja ukinemo, je pošteno, da država izdatno plača ljudi oziroma jim dodeli razumno odškodnino, ker dnevno nastavljajo rit in živce različnim iztirjencem, ki delujejo v zavetju domovinske ljubezni. 

Ne pustimo, da junaki prostaki še naprej služijo kot navadni bedaki. In preprečimo poskuse nostalgikov, da nas vrnejo v obdobje vojskovanja - žrtvovanja, ko so mlade ljudi silili v smrt putični generali in drugi duševni iztirjenci. Takšne domovine namreč skrbijo le za pokopališča, za natančno odmerjen prostor domovinske ljubezni. 

Navedki:

(1) Voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki daje volji prednost pred razumom in dejstvi. SSKJ

(2) Tajnikar, dr Maks. ekonomist. Citat: Intervju. Vojko Flegar. Dnevnik, Objektiv. 16. novembra 2019. Ljubljana

(3) Mamon - kopičenje bogastva, pohlep; lahko tudi poosebljanje bogastva in pohlepa v podobi zli duha oziroma svetopisemskega zlatega malika.

(4) prostak - navadni vojak