Odločila se je. Naj prasec nosi posledice, si je mislila. Počutila se je zapuščeno, razvrednoteno, ko je tavala po mestnih ulicah in obujala lika v izložbah, kjer sta se včasih skupaj ustavljala, zrla v reči na drugi strani, govorila o izdelkih in dogodkih, ki so jih razstavljeni artikli osmišljali. Z vsakim korakom, z vsako razsvetljeno izložbo, z vsako silhueto, ki je hitel mimo v ozadju, se je krepila njena misel, da ga prizadene. Ja, veliko bolj, kot jo je prizadel sam, ko jo je pustil golo, dišečo po fuku med rjuhami; na široki postelji, ustvarjeni za telesni razvrat. Na postelji, kjer se mu je predala, kjer je hotela, ne, zahtevala, da je zgolj njegova in on le njen, ker mu je dovolila, da vdre vanjo. Ta ideja o rezerviranem telesu ga je razkačila. Tako močno, da se je, ko se je na hitro nasitil kože in njenega vonja, hladno poslovil, se bliskovito oblekel in odvihral skozi vrata, po stopnišču navzdol, na cesto, na kateri je ravno ustavil modri mercedes in spustil otroka, da sta stekla proti šoli. Ni ju zaznal, a njo je nadstropje višje, stala je ob oknu, gola, razmršenih las, kot jo je pustil, stisnilo. Tako kot jo je zdaj, ko je stala med izložbami spominov. "Me too" je v mislih ponovila napis nad razstavljenimi knjigami. "Me too"! Če so kaznovali tistega prasca Harveya, bodo tudi to barabo, jo je preželo vznemirjenje. Maščevanje se je razplamtelo in "pofukano" življenje je kar naenkrat znova dobilo smisel.
 |
Me Too - Ko se poenoti energija predsodkov in skopljencev
Sl.vir: VOANews |
Ko se je sprožil pogrom proti Harveyu Weinsteinu, filmskemu producentu, "prascu stoletja", so se le redki vprašali, kaj to dobrega prinaša v naša življenja. Ja, Harvey je imel rad mlada ženska telesa. Rad je flirtal, a za kaj več sta bila njegovo premoženje in srce nedostopna. Ja Harvey je bil eden pomembnejših filmskih selektorjev. Naprej je telo, hrepeneče po slavi, preizkusil sam, preden ga je spustil v gledalski užitek javnosti. Leta si je tako razgibaval naporno življenje filmskega producenta. Številne, oblikovane v njegovi postelji, so uspele, še več jih je tragično obtičalo med statistkami ali perifernimi serijskimi igralkami. Harvey je vsako leto sprehajal nove bodoče dive po rdeči losangeleški preprogi filmske akademije (1).
No, Harvey ne slovi ravno kot lepotca Brad Pitt, George Clooney in še zdaleč ne pooseblja likov karizmatičnih ljubimcev-bojevnikov kot so Sean Connery, Van Damme, Daniel Craig ali Jason Statham. Preprosto rečeno je grd, nedoločenega telesa, zavaljen, oh in oh, naravnost rečeno, vzorčni primer kretena, na katerega se lahko zgrnejo "utemeljene" grožnje, da si je s prisilo in izsiljevanjem zagotavljal poobedek v posteljo. Harvey Weinstein je odlično izbrana negativna maskota gibanja Mee too! Pogledaš njega in s prstom pokažeš na bilo katerega domačega "prasca", in to je preprosto to. Sugestija preslika iluzijo in pogrom se lahko začne. Nič več ni pomembno, kdo je komu naselil sramne uši, ga okužil z gonorejo, garjami ali celo čim hujšim. Pomembno je zgolj, da se lik grdega Harveya širi, da ga ženske vzorčijo, vsrkajo, se opolnomočijo in začnejo pogon na vrsto rodu Harvey. Zločin kar naenkrat ni več le posilstvo, storjena sila ali grobo mačistično prisiljenje v fuk, temveč tudi okoriščanje s telesi, ki legajo s tabo zaradi takšne ali drugačne koristi. In če potem ne izpolniš njihovih pričakovanj, si vsekakor zrel za negativca, nasilneža tipa Harvey. In to ne glede, da se je tisti usodni NE naplavil desetletje ali celo dve kasneje, ko se telo naenkrat zave, da ne more več služiti življenjskim ambicijam, ko se preprosto zave, da je utrujeno, nepoplačano. Nekoč popolnoma sporazumen odnos takrat postane pogojno dovoljenje, maščevalno plačilo, ki ga izda razočaranje. Praktikantk, ki so se urile vleči predsednikovega tiča in kasneje zaradi dobro podmazanega jezika vknjižile milijone na osebni račun, je sila malo. Gibanja, kot je "Me Too", pa če nič drugega, kariernim poraženkam in poražencem nudi neko začasno potešitev.
 |
Poraz! Nekdanjemu nadutemu producentu so slekli
hlače in razgalili značaj. Sl.vir: USAToday |
Praviloma gre za močno zakasnele obtožbe, kot kaže primer fukaškega in slikarskega mojstra, patra Marka Rupnika. Glej ga zlomka, Kristusove neveste so se kar naenkrat ovedle, da so nečistovale pred gospodom v nebesih, ki so se mu zavezale že v tem življenju. In očitno so redovnice, ko enkrat prisežejo zvestobo Bogu, bitja brez lastne volje, hotenja ter poželenja, umetnik Rupnik pa zlodej, ki si jih je podredil, posamično ali skupinsko. 20 let so tako imenovane zlorabljenke čakale, bilo jih je namreč za cel nekdanji pehotni vod, preden jim je spodrsnilo na patrovi spermi in so uživača obtožile za padec pred njegov ikonografski organ. Zato lahko na Rupnikov primer gledamo tudi drugače. Bil je in je, eden redkih znotraj katoliških redovnih skupnosti, ki so mu pičke bolj všeč od deških ritk, pregovorna ženska poštenost, pa je očitno mit tudi med božjimi nevestami in ne le v posvetni skupnosti.
Kakorkoli že, dolgo, precej dolgo je katoliška morala nemočno branila svetost duhovniške skupnosti, preden si je domislila, da preusmeri pozornost iz pedofilije na "nizkotno" vdajanje heteroseksualni strasti za cerkvenimi vrati. Napačno! Prvič, je namreč zarobantila proti lastnemu nauku, po katerem sta ljubezen žena in mož oziroma je heteroseksualnost edina priznana spolna opredelitev pred nebesi in drugič, zatajila je več stoletij trajajočo ekskluzivno vlogo, ki so jo imeli, marsikje jo imajo še dandanašnji, pri osrečevanju neplodnih družin s potomstvom. Vsi prav dobro poznamo tisto: "Če bog da!" In bog je skoraj zagotovo dal, in to z blagoslovom, v družinah, kjer se je megla pretakala po gospodarjevih jajcih. V obdobju socializma so pri nas to blagoslovljeno, hvalevredno dejanje prevzeli poštarji, če se niso prehitro zapili.
 |
Marko Rupnik, umetnik bil je blažen med nogami.
Sl.vir: Časnik |
No ja, mogoče cenjene podpornice in spoštovani podporniki "Me Too!" Niti ne vedo, kaj fuk pravzaprav je. Očitno ne poznajo hormonov, ki vzdramijo strasti in ljubezensko romantiko podredijo živalskemu vedenju. Očitno je, da pravega fuka niti še niso doživeli, bodisi ker se strasti bojijo ali pa jih je strah pred lastnimi podivjanimi telesi. V večini primerov pa gre za duševne zavrteže, ki zaradi bremen vzgoje glede spolnosti nimajo najbolj razčiščenih pojmov. Obveznost in odgovornost vidijo tam, kjer gre pravzaprav za goli užitek, natančneje za sprostitveno igro podrejanja, nadvladovanja, poniževanja, vzhičenosti, malikovanja; sadomazohizem. Naša telesa potrebujejo dober fuk ravno tako kot vodo, da lahko doprinašajo sebi in skupnosti!
Res je, da posilstvo še zdaleč ni zgolj golo fizično nasilje. Da si ljudi lahko podredimo tudi z izsiljevanjem oziroma z izkoriščanjem njihovih šibkosti, osebnostnih, mentalnih ali telesnih prikrajšanosti. Toda res je tudi, da večina žensk, ki se da dol in potem kriči posilstvo, niti približno ni šibkih v nobenem pogledu. Le ozrimo se po ženski populaciji in proni8knimo v družinska okolja, pa bomo videli, kdo največkrat nosi hlače. Slučajno živim na vasi, v okolju, kjer matere vzgajajo hčerke, kako iz moških delati gospodinjce, ne ljubimce. In zato me tudi gibanja, kot je "Me Too" bolj spominjajo na strategije vladanja samodržcev, avtokratov, ki s parolami in podkupninami manipulirajo z množicami. Enoumje je v vsakem pogledu neumje, pa naj se ščiti nacionalno ali osebno telo!
 |
Pater Rupnik, umetnik, ki je dokazal, da je zgolj čutenje
boga premalo za zdravo žensko naravo. Sl.vir: LaRepubblica |
Harvey Wenstein, Marko Rupnik ter nasilnik, ki doma pretepa ženo in otroke, se krepko razlikujejo v vseh pogledih. Torej jih niti približno ne moremo enačiti, v nobenem pogledu, ter nastaviti njihove vratove pod isti meč pravičnosti "Me Too". V Združenih državah je orodje maščevanja za nespodobno razdevičevanje naivnosti kar država sama, pri nas to vlogo očitno prevzemajo kulturne ustanove, kot je to, recimo, Prešernov sklad, mediji in zavrta nazadnjaška javnost. "Vzemite sprevržencu nagrado, " kričijo. Vzemite umetniku priznanje za umetnost, ker ga je preveč namakal in v živo uprizarjal razmerja svete trojice. Kakšne vrste pojasnilo je to za razvrednotenje ustvarjalnega dela, res ne razumem. Kot bi ubili morilčeve starše, ker so rodili in redili nakazo, morilca samega pa prepustili, da trpi v samorefleksiji, ker je postal ubožna sirota. In natančno takšne, poenostavljene in krivične obsodbe delajo množična gibanja, kot je "Me Too". Množična morala, utemeljena na predsodkih, se vedno udejanja na napačnih ljudeh, medtem pa pravi posiljevalci, nasilniki, večinoma nekaznovano hodijo okrog. Ker se jih vsi bojijo. Ljudje ala Wenstein, Rupnik, lahko bi jih našteli še nekaj deset, sto ali celo nekaj deset tisoč, pa trpijo v imenu javnega blagra in jih preganjajo, da prestrašene riti in nesamozavestni dobijo vsaj delno potešitev, da se mekaj res dogaja za njihovo zaščito. Iluzija! Spolno nasilje še zdaleč ni vsaka roka, ki zdrsne v voljno mednožje, da si prisluži potešitev!
Navedek:
(1) Filmska akademija, ki podeljuje oscarje, ima nekoliko nenavadno ime. Vsaj v prevodu zveni tako. Imenuje se Academy of Motion Pictures Arts and Sciences (Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. V medijih uporabljajo krajše in zgovornejše ime: Academy Awards (Akademija podeljevanja nagrad) ali kot prireditev preprosto imenujejo: Oscar. Od leta 1929, ko so podelili prve oscarje, je prireditev gostovala v več kot dvanajstih najbolj uglednih dvoranah v Los Angelesu.
Komentarji
Objavite komentar