Trobentač Donald

Tisti trenutek, ko je elektorski zemljevid pokazal, da je elitno tekmo za kavč v Beli hiši (za to je nedvomno šlo, glede na starost kandidatov) dobil Donald, se me je polastil nedoločen nemir. Gospodu, bodočemu ameriškemu predsedniku, sem nadvse privoščil zmago. Ne le zaradi sevniške gospe Melanije, za katero je ljubezen že dobršen čas odlično plačana služba, ampak v prvi vrsti, ker se je na mesto najbolj prepoznavne svetovne ikone zavihtel nekdo, ki je v vseh pogledih deloval precej nevljudno, čeprav odkrito. 

Res, prvovrstni dogodek spopada hinavščine in primitivne brutalnosti, kjer je slednji končno le uspelo podreti bariero izprijenosti človeških nravi. Donald je seksist, ksenofob, homofob, mizoginik, šovinist, rasist. Tudi sam sem suženj predsodkov in vsak izmed številnih, ki sem jih spoznal po svetu, pa ga nisem prehodil malo. Kako obremenjujoči so za človeka, je odvisno predvsem od tega v kakšnem okolju se giblje in kako kotirajo njegove delnice na trgu. Pravzaprav gre pri njih za veseloigro ali tragikomiko narave, saj so vsi našteti predsodki na nek način vedno spodbujeni glede na dejanske okoliščine, v katerih se človek znajde. V dobi množičnih medijev in tako imenovanih socialnih mrež, ki obvladujejo splet, pa je spodbud več kot dovolj, vsakodnevno. In zato je Donald tudi dobil prestižno dirko na drugi strani Atlantika, čeprav mu vodilni, mainstream mediji niti slučajno niso prizanašali. Izgledal je veliko večji seksističen ženskomržec (kako ravno gresta omenjeni lastnosti skupaj, ne bom nikdar razvozlal), kot dejansko je in mnogo hujši rasist od samih ustanoviteljev Ku Klux Klana, dasiravno omenjeno organizacijo pozna samo iz filmov in pripovedovanja, podobno kot številni novinarji, ki so neusmiljeno klestili po njegovem 'dobrem' imenu. 

Tako je glasovala Amerika (ZDA). Donald 306 elektorskih glasov, Hillary 232 od skupno 538; Vir: Wikipedija, 

Mednarodna favoritkinja Clintonova, velika "demokratkinja", ki je med drugim sodelovala tudi pri konkretnih "človekoljubnih" načrtih za rušenje stabilnosti in režimov v arabskih državah, Afganistanu in Pakistanu, gospa, katere največji prijatelji so Smrt in jezdeci apokalipse, je bila, kot vidimo danes, že predodrejena za kavč v Beli hiši. In glede na vse teorije zarot, ko nam je natančno jasno kdo obvladuje svet in inštitucijo ameriškega predsednika, je šlo vse narobe. Korporacije so se zarotile druga proti drugi in ljudstvo proti njim in Donald ga je še podžgal, da je v Hillary končno prepoznalo vampirsko služabnico. Temu bi lahko rekli, da je sistem zavezništev propadel in da prav tisti, ki so sebe, ali so jih drugi, razglašali za največje poznavalce razmer in razmerij znotraj publicusa, o tem, praktično niso vedeli nič! Zaverovani v medijsko moč, ki so jo kovali, so zgroženo spoznali, da njihov pomen pri oblikovanju političnih odločitev in kadrovanju, upada.  'Trobentač' Donald (1) jim je to dopovedal v pravem slogu nekdanjih westernov. Splet in spletne kamre, v katerih si dajejo duška s predsodki obremenjeni, so postale enakovredna protiutež pri kreiranju javnega mnenja in odločitev, ugotavlja Lance Bennett, profesor na washingtonski univerzi in ustanovitelj ter direktor The Center for Communication and Civic Engagement(2)

Ko je mislila, da ima kavboja še v rokah. 
Vir: Wikipedija

Ne, z nadimkom 'trobentač' niti najmanj ne želimo žaliti Donalda, saj gre v bistvu za sintakso, ki dobesedno napoveduje, kliče po spremembah in to še posebej na stari celini, kjer največkrat mislimo da smo demokracijo izumili pred samimi antičnimi Grki. Zato tudi takšen razkorak med deklariranim, izrečenim in dejanskim. Evropska in severno ameriški demokraciji so  namreč samo ena izmed oblik totalitarnega enoumja, ki ga resnici na ljubo sooblikujejo in izsiljujejo mediji, medtem ko je v antični Grčiji dobesedno pomenila pluralno okolje, znotraj katerega so se ljudje odkrito spopadali za privilegije. In jih potem niso skrivali, kot se to dogaja v čistinski "medijski, novičarski demokraciji". Privilegij je bil namreč časten in spoštovan ter tudi slučajno ni bil dostopen številnim zgubam, še manj plazilcem med črevesnimi mikrobi, kot jih poznamo mi. Lezenje v rit, kot slednjemu po domače pravimo, je tako pogost pojav zahodne demokracije, da bi ga lahko brez pomislekov predlagali tudi za olimpijsko disciplino. 

Hinavščina, pritlehnost, zmuzljivost, zahrbtnost, pohlevnost, ponižanost, so nedvomno lastnosti, ki jih je človek vgradil v socializacijski odziv med procesom učlovečenja, da je sploh lahko preživel. Danes, tovrstnega samozaščitniškega obnašenja več ne potrebuje, a očitno retardirani vedenjski relikti primerno služijo tudi pri spopadih za in pri koritu, čeprav nimajo nobenega praktičnega in etičnega pomena več. Nasprotno, gre za skrajno škodljive navade, ki razžirajo človekovo osebnost, značaj in preobražajo ljudi v zmeneta. 

Donald, Oranžni lisjak bo poležaval
 na kavču v Beli hiši Vir: Wikipedija

In temu se je trobentač Donald postavil po robu. Lahko rečemo, da se je dobesedno spopadel z iluzijo slabega okusa in izpljunil grenko, gnusno sled prežvečenih okusov, katere pooseblja mati Clintonovka. Prav imate, to je tista vešča, ki je nemarno in maščevalno obletavala lastnega moža Billa, da bi ga kar najbolj prizadela in kaznovala, ker se je vdal razvratu z ljubko pripravnico Moniko. Da, pravi "dec" je takrat še bil Bill; značaj mu je kmalu po tistem dobesedno iztrgala iz saksafona zlovešča ljubosumnica Hillary. Saj se še spomnite, kako se je ubogi Bill - senca, ponižno plazil po uradnih protokolih, na katerih naj bi zastopal vojaško in gospodarsko najmočnejšo državo na svetu. In dokaz, kakšno igro so spisali korporativni scenaristi skupaj s Hillary tiči prav v tem odnosu. Na enkrat so iz mrhovinarske jastrebovke ustvarili podobo zveste in srčne ženske, ki je v težkih trenutkih stasito stala ob ubogem Billu in seveda zamolčali, da je bil ubog in ponižan prav zaradi nje. Kakšno sprenavedanje! Imamo pač kratek spomin! Pri živem telesu ga je žrla erinija, da je možek kot šolarček klečal pred Ameriko in svetom in se prav nič predsedniško opravičeval publicusu. Burka, s katero pa jim ni uspelo speljati Donalda, ko so objavili prisluh, kako in kje grabi radožive Američanke, da bi zaplesal po njihovem taktu. Hillary je verjetno mislila, da so vsi moški Billi in se pri podcenjevanju nasprotnega spola močno uštela in zgubila volitve; tudi zaradi prekritega seksizma, v njej! 

Trobentač Donald ni naklonjen korporativizmu, če seveda ni neposredno del njega in ni naklonjen ljudem, ki ne vedo, kako bogat je in kako mehko ga morajo sprejemati ženske. Vsekakor ima še številne druge vrline. Najbolj spominjajo na zadnjega Jacka v Beli hiši, ubitega Kennedyja. Ta je bil šele kaveljc! Število pripadnikov tajne službe, ki je skrbela za njegovo varnost, so morali potrojiti, da so lahko uspešno prikrivali sledove raznovrstnih šmink pred Jacklinko, s katerimi so številne ljubice, največkrat kar v dvigalu, blagoslovljale njegovo predsedniško telo. No, z Donaldom bodo vsekakor imeli manj težav. Njegov libido ni več tako izrazit, pa tudi tajna služba po Kennedyju ni krčila preobilnega aparata. Za vsak slučaj, če se ponovno pojavi med predsedniki kakšen, podoben Johanu Fitzgeraldu! Toda, očitno se na njih tudi predsednik samih ZDA ne more več zanesti kot je stari, dobri Bill to ugotovil tudi sam. Prehitro so ga, namreč, dobili s spuščenimi hlačami. Kdo ve, mogoče pa je bila prava naslednica Fitzgeralda pravzaprav njegova žena Hillary? V predsedniško tekmo v ZDA ne vstopajo ravno moralne ikone!  

Predstoječi zapis sem mislil objaviti v sredo, 09. novembra 2016, po volilni noči. Proslavljanje Melanijine vzhajajoče zvezde nad Washingtonom, pa je prestavilo načrte za domala cel teden.  

V vsakem pogledu je Donald velikan današnjega časa. Redki v zgodovini so bili predsedniški kandidati, ki so s toliko pompa stopali na politični Olimp. In Donaldu lahko verjamemo, da bo najboljši, kot lahko verjamemo licemerskim politikom, globalnim igralcem in medijem, da bodo naredili vse, da se ga otresejo. Mogoče lahko celo pričakujemo kakšno reprizo zadnjega potovanja v Dallas, iz katerega se je Jacqueline vrnila sama in objokana. Da,da, kasnejša Onassisova muza je imela rada Johna in bogati svet je več kot dobro poskrbel za predsednikovo vdovo. In če sodimo po preteklih dogodkih, se tudi sevniška gospa nima česa bati. Po drugi strani je rojena za prvo damo ZDA in v kolikor bi Donald po Ivanki in še nekaj ducatih deklet ne srečal nje, bi jo establišment moral ustvariti. Da pa je takšen funkcionarski inženiring lahko tudi precej nevarna stvar, je dokazala  že Donaldova tekmica Hillary. 

Zanimivo, kako se lahko lepotica izrodi v pošast, gorgono, a s kakšnim navdušenjem jo pograbi tisto, kar se imenuje demokratični svet in sedma sila, mediji. Vsekakor bo potrebna določena časovna distanca, da bomo ugotovili, kakšen demokratsko medijski nateg smo doživeli, samo da bi zasovražili trobentača Donalda. In prav to je tisto, kar nas še navdaja z upanjem. Donald ni eden izmed njih, polbogov, krošnjarjev z Olimpa (lahko da bo še postal). Je podjetnik, gospodarstvenik velikega kalibra in hudičevo samozavesten. To dokazuje tudi njegova predsedniška kampanija. Lotil se je je kot podjetja s 300 milijoni zaposlenih. Ko so vsi stavili na mainstreamske medije, so se njegovi strategi posvetili spletni socialni mreži, z namernimi predsodki, domala bogokletnimi izjavami, izzvali v njej nemir, celo proteste in kako bistroumno, zmagali na celi črti. 

Donaldov boj za kavč v Beli hiši je bil pravzaprav psihološka epopeja spletnih klepetalnic, okrog katere sta se združila prekaljenost izkušenih in izjemno strokoven mladostniški zagon medijskih doktorjev. Donaldu ni bilo treba plačevati pregrešno dragega oglaševalnega prostora. Mediji so mu ga velikodušno podarjali sami, Najprej zato, da bi iz njega naredili bebca, kasneje so ga hoteli pretvoriti v seksistično in rasistično svinjo, in sedaj bomo na veliko brali in poslušali, kako z nehumanim mehiškim zidom in izgonom treh milijonov kriminalcev rešuje krizo in bresposelnost v ZDA. 

1. volilna tarča - smetar; Vir: Novice.si

Donald je veličastno, a skromno vstopil v tekmo, ki jo je podžigal s predsodki in v isti sapi tudi z rešitvami za izhod iz zafrustriranega ameriškega vzdušja. Zato Donalda niso podprli samo nižje izobraženi beli starci, kot nas danes prepričujejo poraženci (Hillary in mediji), tudi svetohlinski domači mediji. Jih je namreč, tako čez prst, kakšnih sto milijonov premalo. Za Donalda so se zavzele predvsem debelorite ameriške mamice, ker je deloval prostaško pohotno, delavci, ki fiančnemu Molohu na čast opravljajo po več služb, da preživijo, številni latinoameričani, ki imajo preprosto dovolj nelojalne, cenene konkurence, ki ilegalno prihaja iz Mehike v ZDA, upokojenci in vojni veterani z zgodovinskim spominom in tudi številni Muslimani, ki si močno želijo, da bi se uničevalni vojaški stroj na predverju Azije, ki ga je pomagala zagnati Hillary, končno ustavil. 

2. volilna tarča - državni zbor; Vir: DZRS

Da, trobentač Donald je neko novo upanje, ne za bruseljsko elito in oblastne administrativne cepce, ki so ob nedavnih migracijah nazorno pokazali, da jim organizacija ne gre od rok ter da pamet ni ravno njihova zaveznica, saj niso znali predvideti niti dveh potez v naprej. Donald je preko noči postal nekakšen simbol, ikona zapostavljenega državljana in vera, da vsi, ki dejansko želijo nekaj spremeniti, lahko to tudi naredijo, saj je končno informacijska tehnologija prešla na njihovo stran. Na spletu je obilica informacij in kdo sploh še potrebuje mainstreamske medije, da ga vzgajajo v preživetem duhu časa in poslušnosti, ko pa lahko vsak postane lasten urednik. Donald pravi, da je treba odnos med državo in državljani korenito spremeniti; razmerja vzpostaviti na novi paradigmi ter začeti izganjati oportunistične hinavce iz služb, ki so jih povzdignili na raven templjev, tako za prevaro in okras. Donald je človek, oranžni lisjak in trumpovstvo je vodilna usmeritev trenutnih upornikov sodobnega kapitalizma! Tako, po nedavno preizkušenem receptu, z osvajanjem trdnjav, nabijanjem predsodkov in razbijanjem osebnih in kolektivnih frustracij. Babe imajo spet "dobre" joške in rit, in s samim seksizmom ni prav nič narobe! Le vi ste nas leta dobesedno jebali v glavo, preden smo spoznali to preprosto življenjsko vodilo; vodilo, ki vas bo preprosto odstrelilo!

Opombi:

(1) Trobentač Donald - gre namreč za besedno igro, izpeljanko iz angleške besede trump(eter) - trobentač. Drugače pa trobento marsikje, nekdaj so jo tudi v vojski, uporabljajo za apel na spopad in sporazumevanje med vsesplošnim direndajem, ki ga lahko predre edino rezek zvok pihala. V slednjem pogledu pa ima beseda trobentač tudi semantičen/pomenosloven pomen. 

(2) Vir: Rikken, Maarten. Trump fuels the fervent on Reddit with unpredictable consequences. ResearchGate: https://www.researchgate.net/blog/post/trump-fuels-the-fervent-on-reddit-with-unpredictable-consequences2 ; 12. novembra 2016