Dresirano novičarstvo, tika, taka

Splet je temeljito prevetril in spremenil medijsko krajino. Blogerji, vlogerji, ljubiteljski raziskovalci, popisovalci in razlagalci pojavov, samozvani publicisti, propagandisti, mogoče tudi iluzionisti, so postali edina prava, avtentična informacijska resničnost. Javni mediji, ki so v trenutku poslovne agonije sebe razglasili za edino pristno, verodostojno novinarstvo, pa se vedno bolj pogrezajo v kloako usmerjenih, prikrojenih in izmišljenih informacij. Postajajo, ne, bolje rečeno ohranjajo slog dresiranega poročanja in poskušajo še nekako krmariti znotraj politično razslojene, sprenevedave in skorumpirane družbe.  

Splet piše novo poglavje izvornega in izvirnega obveščanja.

Sl.vir: NeilPatel

Informacijska prihodnost vsekakor ne bo pripadala javnim medijem, kot jih poznamo danes. Vsaka informacija, ki dobi priložnost za objavo šele, ko jo pregleda budno urednikovo oko, je objektivno nekorektna. Vsak urednik ima namreč prevzeta stališča, je naklonjen vzgojno pogojenim pogledom, je vrednostno, mogoče celo politično usmerjen, da ne rečem omejen.

Čas ni naklonjen uredništvom in novinarjem v javnih medijih; tika, taka!

Sl.vir: 123RF.com

In v takšnem duhu odrašča novinarska čredica, ki odbira vesti in piše članke po bolj ali manj privzgojenem nareku. Le vzemite v roke katerega od domačih dnevnikov. Številne objave v njih prikrivajo izvore povzetkov, prevodov, torej tudi stališč, ki jih prenašajo iz tujih poročevalskih virov. Nedavno smo bili tako priča verižni reakciji podobnih nesmislov, ko so popisovali stanje v Venezueli. Ne da bi kdo dejansko preveril, zakaj v omenjeni latinsko ameriški državi sploh gre, so avtorji, tuji in domači, sprejemali vrednostne sodbe oziroma jih povzemali po ameriški CNN mreži. Dober teden so domači registrirani novičarji ponavljali neprepričljive komentarje zunanjega ministra Mirka - brez Slavka - in predsednika vlade, Drnovškovega imitatorja Marjana, čemu Slovenija podpira ameriškega amaterskega plačanca Juana. In ko so prišle po zaslugi ameriškega, resnično neodvisnega poročevalca Maxa Blumenthala(1), oblikovalca spletnega portala Grayzone v javnost njegova pričevanja o Venezueli ter je z določenimi nasprotnimi dokazi popestril medijski prostor še New York Times so bila Mirkova in Marjanova pojasnila le še nesmiselna, če ne kar neumna natolcevanja(2). Ni čudno, da poznavalci slovenskega političnega prostora dogajanja v njem ponazarjajo z igricami v peskovniku. 

Kako le je Max Blumenthal lahko videl založene tržnice in trgovine
v Venezueli, ko nam pa domači mediji že več mesecev kažejo prazne police?

Sl.vir: Popular Resistance 

No ja, če nista do zdaj, ni nobene možnosti več, da Mirko in Marjan odrasteta do svoje zamenjave. Po mojem bi se jima morali že odštevati dnevi na državnih položajih ali pa so vse tiste odstavitve moralno spornih bile res zgolj predstave za butalsko ljudstvo. Mirko in Marjan sta namreč združno z vodstvom Bele hiše in ameriškim jastrebom naklonjenimi mediji natolcevala in lagala domači javnosti o dogodkih v Venezueli ter s priznanjem plačanca Juana za začasnega predsednika, dobesedno diskreditirala sam pomen ljudske volje ter v imenu tega razvrednotenja celo podprla državni udar kot legitimno politično sredstvo za zamenjavo oblasti. Ni mi jasno, čemu so nekega Andreja, umišljenega poveljnika Štajerske varde, ki se je z lesenimi puškami, sekiro in s psom s povešenimi ušesi, igral nekakšno paravojsko, osem mesecev vlekli po sodišču, Mirka in Marjana, ki javno zagovarjata pučistično zamenjavo oblasti, čeprav v neki oddaljeni latinsko ameriški državi, kar je v nedvoumnem nasprotju z našim ustavnim redom in mednarodnim pravom, pa organi pregona niti ne povohajo. Čemu molči zagovornik načela enakosti in zakaj se še ni zdramil novi varuh človekovih pravic, ko pa gre v primeru Andreja, kot vse kaže, za očitno diskriminacijo? Nasilna sprememba oblasti je namreč za domače politično vodstvo legitimna pravica. 

Ko vas bosta naslednjič skušala prepričati, da je v kakšni državi ogrožena
vladavina prava, je najbolje, da njune informacije preverite še kje.

Sl.vir: RTV SLO

Pustimo naši "visoko načelni" politiki in politikom, da si še nekoliko skrivijo hrbtenico z dvorljivim služenjem pogrebnim koalicijam Zahodja in se posvetimo raje novodobnemu medijskemu modusu operandi. Na dejanskem primeru smo dokazali, da javna občila niti približno ne morejo in niso sposobna zagotavljati preverjenih, verodostojnih informacij. Na neki način, pa naj se še tako trudijo v nasprotni smeri, so le podaljšana roka uradnih institucij, oglaševalcev, v najboljšem primeru posredniki stališč njihovih lastnikov in ožjega vodstva oziroma trobila v pravem pomenu besede. Javni mediji niso več nič tako posebnega in izvirnega, da bi lahko edini tešili našo potrebo po informacijah. Z javnimi anketami, kupljenimi komentatorji in mnenjskimi voditelji načrtno ustvarjajo napetost in nekorektno posegajo v mnenjski prostor, ga oblikujejo in si ga podrejajo. Dobesedno nas bombardirajo s klišejskimi novicami, podžigajo strasti ter manipulirajo z našimi krhkimi, zavistnimi in pogoltnimi značaji. Vsemu skupaj poskušajo vsiliti vtis silne dinamike sprememb, dogodkov, čeprav se največkrat ne dogaja nič tako pomembnega in usodnega. Ne verjamete? Odložite za mesec dni časnike in preskočite informativne oddaje, pa vam bo kaj hitro jasno, koliko nepotrebnega časa porabite za predelane ponovitve ali vesti, ki niso prav nič povezane z vami, vašim delovanjem in življenjem. 

1 + 3, preizkušena formula, ko vas poskušajo prepričati, da gre za izvedensko
osvetlitev problema, čeprav gre zgolj za osebno in strankarsko propagando.
Sl.vir: RTV SLO; StudiCity

No ja, trenutno stari uredniški mediji še niso pred izumrtjem, a prav tako niso daleč proč. Čeprav bo novinar že v naslednjem desetletju postal odvečen poklic, poročanje in vestičenje pa bo vsaj tako dobro opravljala umetna inteligenca. Tisto, kar resnično potrebujemo, so izboljšani spletni iskalniki, ki bodo brskali za neposrednimi novičarskimi viri, jih soočali z nasprotnimi vestmi ter ponujali dnevni izbor vsebin glede na naše posamične zahteve in želje. Tudi samodejni prevajalski, analitični ter statistični programi so iz meseca v mesec boljši, tako da za resnično ekspertno seznanjenje kmalu ne bomo več potrebovali prav nobenih posrednikov. Splet je nabit z vsakovrstno navlako, pa tudi z odličnimi vsebinami in iskalniki bodo pod nadzorom umetne inteligence prav kmalu začeli ločevati žito od plev. In tem novim razmerjem so namenjena tudi nedavno sprejete smernice o avtorskih pravicah na evropskem digitalnem trgu. 

Tako nekako bo izgledalo bodoče uredništvo javnih medijev.
Sl.vir: Entrepreneur

Blog, ki ga pišem danes, bo že čez nekaj let preveden v najmanj dvesto jezikov in uvrščen na selektivno izpopolnjeno medijsko borzo. Me bo še kdo bral ali ne, bo vsekakor odvisno od mene, od vsebine in od tega, kako vešče bom obračal besede in sledil pričakovanjem. Seveda si ne delam utvar, da umetni možgani ne bodo kmalu presegli mojega mišljenja in narativnih sposobnosti, sem pa globoko prepričan, da bo takrat nekakšen sintetični Ferdo ustvarjalno deloval na veliko višji razvojni stopnji, kot to trenutno počnem sam. Vsekakor ga bom moral še marsikaj naučiti, preden bom lahko užival njegove plodove. Algoritmi za udejanjanje umetne zavesti niso tako preprosti, kot nekateri mislijo. 

Čigave plodove bosta uživala enoumju Zahodja pokorna Mirko in Marjan in na tisoče klonov, ki pišejo vesti po moralnem ukazu? Od česa bodo živeli ljudje, ki se zgolj ponavljajo ali vztrajno ponavljajo slišane novice, dvomljive resnice, predvsem pa čiste zablode?  Komu še mar je za iskanje neke obče, objektivne resnice, ko pa slednja dobiva individualni značaj in kdo le bo še lahko služil na račun podkupnin oziroma preganjanja koruptnih razmerij, ko vemo, da umetne inteligence ni mogoče materialno motivirati in da njenega delovanja kmalu ne bo več mogoče spremeniti brez njene volje?

Migracije? Da, vendar tokrat brezposelnih iz Zahodja na Vzhodje.
Sl.vir: Toppr

Stopenjske nevronske mreže bodo kmalu, v nekaj letih, mislile po svoje. Morala, psihološko orodje za obvladovanje in podrejanje svobodne volje, očitno postaja odvečna, z njo pa tudi mediji in novinarji, ki ovijajo vesti v njena krhka merila. Milijonom, ki živijo ali se vzpenjajo na njen račun, so dnevi šteti. Zahodje torej ne potrebuje sveže krvi z Vzhodja, da bi preživelo, ampak rabi Vzhod, da bo proti njemu usmerilo lastno armado brezposelnih, ko bo strojno mišljenje prevzelo upravljanje družb in držav. Neoliberalizem oziroma hlepenje po materialnih koristih in visokih dobičkih na račun okrnjene človečnosti je očitno spisal lastni konec. 

Navedka:

(1) Spletni naslov enega izmed videov o Venezueli, v katerem Max Blumenthal prikazuje, dobro založenost tržnice v Caracasu: https://www.youtube.com/watch?v=qlX3yfXNX_g

(2) Če vas zanima več o trenutnem stanju v Venezueli, si preberite, po mojem mnenju, odlična članka Marcela Štefančiča, jr., ki ju je objavil v reviji Mladina: Je Venezuela socialistična ali kapitalistična katastrofa? Mladina št. 6/2019. Mladina, Ljubljana. Splet: https://www.mladina.si/189495/je-venezuela-socialisticna-ali-kapitalisticna-katastrofa ; Sam proti vsem (Kako preveriti, kaj od tega, kar mediji pravijo o Venezueli, je res in kaj ne? Mladina št. 13/2019. Mladina,Ljubljana. Splet: https://www.mladina.si/190293/kako-preveriti-kaj-od-tega-kar-mediji-pravijo-o-venezueli-je-res-in-kaj-ne/