Osebna rast ali propast

V knjigarnah in knjižnicah se police šibijo pod različnimi deli, namenoma jih ne bom imenoval literatura, o krepitvi osebnih sposobnosti, poglabljanju v duhovnost, oblikovanju mišljenja, avtosugestiji, o samozdravljenju, zadovoljstvu, o osebni rasti. Toliko pozitivnih misli in razkritih življenjskih skrivnosti človeštvo še nikoli ni imelo na voljo in nikdar se ni toliko različnih avtorjev s področja psihologije, antropologije, gerontologije, biologije, humane etologije, zdravljenja, menedžmenta, fizike, matematike, celo astronomije …, trudilo, da bi posredovalo učinkovite recepte duševnega in telesnega blagostanja. A resnica je nasprotna od obsedenosti z notranjo rastjo. Neoliberalistična neskladja so vedno pogostejša, človek človeku vse hujši volk, in videti je, da vsa ta obsežna populistična znanost osebnih presežkov ni nič drugega kot blagi optimistični obliž za človeštvo, ki se sooča z vedno hujšo negotovostjo.

Pravijo, da s knjigo osebno rastemo. Kaj pa obratno?

Sl.vir: publishtogetclients

"Saj zmorem," si mnogi dopovedujejo in po letu, dveh, največkrat nekaj mesecih, padajo znova v depresijo, iz katere, so bili prepričani, se bodo rešili po zaslugi spodbudnih besed, gesel, metod za preskakovanje vrzeli med subjektivnim in objektivnim, med njimi in nezavednim. Siničke bi rade letele kot orli. Zato so slednji tudi vedno močnejši in mogočnejši, saj jim plen brez nekega posebnega truda leti naravnost v kljun. Razumljivo, da orli niso nič bolj učinkoviti, kot so bili, le siničke poskušamo vzgojiti, v maniri širokokrilih jadralcev, kar je seveda popolnoma nemogoče, zato tako pogosto omagajo tik pred kljunom mogočnega pernatega sorodnika. Zamislimo si samo, kako bi bilo, če bi nebesnega kralja spustili med veje visokih dreves ali na tla. Kaj bi ne postal lahek plen malih ptičev in drugih živali, ki se odlično znajdejo v svojem prizemljenem svetu. Vendar še nisem zasledil knjige, ki bi me podučila, da lahko postanem spreten lovec in umetnik preživetja tudi na nečastni višini dveh metrov ali v rovih pod površjem. 

Sem res orel ali zgolj sinička?

Sl.vir: avesrapaces.wiki

Orel je impozantna ptica in človeka že od nekdaj privlačijo mogočne reči. Rad se z njimi primerja, želel bi se z njimi istovetiti, hoče jim postati enakovreden. Veliko lažje zamišlja sebe kot solarno bitje visoko v modrini, kot pa v krtovih rovih, kako žre črve. Večina ljudi ne verjame v biodiverzitetni krog, v posamično vlogo, ki jo imajo različne rastline in živali pri ohranjanju in uravnoteženju naravnih procesov. Večina ljudi razvršča bitja v vrednostne razrede in podobno, čeprav največkrat nezavedno, umešča tudi pripadnike lastne vrste v višje in nižje ravni. In prizadetost zaradi tujega in lastnega podcenjevanja, nerazumevanja sebstva kot posamičnega, enkratnega projekta, podžiga naše hrepenenje po namišljeni višini. Ja višji ljudje prej dobijo službo, vodstveni položaj, boljšo plačo, so pokazale nekatere raziskave. Toda če se temeljito razgledamo po poslovnem svetu, bomo kaj hitro ugotovili, da to ravno ne drži. Vodijo in vladajo predvsem manjši, višji pa stojijo praviloma pred vrati kot varnostniki. Zagrizenost, vztrajnost in osredotočenost so se namreč tudi v tem pogledu dokazali kot pomembne lastnosti vzpenjanja in obvladovanja. Nekaj podobnega lahko opazimo tudi med razumniki, kjer garači velikokrat prekosijo lene genije ali pri čisto običajnem fuku, ki naj bi bil izključno namenjen stopnjevanju ter izmenjavi užitka. Kdor se ne posveti in ne potrudi pri partnerjevem užitku, kmalu ostane brez obojega, partnerja in užitka, ne glede na velikost.

 

Tudi majhna ptica, kot je sinica lahko preživi strupeno zimo.

Sl.vir: depositphotos

"Lahko si višji od mene, to že, vendar večji nikoli," se je Aleksander Veliki običajno znašal nad svojimi osebnimi gardisti. Meril je 165 centimetrov. Toliko kot nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozi in tri centimetre manj kot Napoleon. Zdaj nam je verjetno nekoliko bolj jasno, zakaj so praviloma tisti z manjšimi tiči boljši ljubimci oziroma zakaj so vojskovodje na konjih videti višji od prostakov, ki jim poveljujejo. Vsekakor ne zaradi prebranih knjig in člankov, kako postati boljši ljubimec ali prebavljenih strateških in taktičnih učbenikov. Telesno prizadete ljudi žene strast po dokazovanju in obvladovanju. In običajno so uspešni, ne glede na to, kaj trdijo raziskave.  

Ženska, ki lastno sladostrast pogosto ukroti z vibratorjem, metuljčkom ali dildom, ne potrebuje ravno atleta v svoji postelji. Prav tako moški, ki si nabavi plastično lutko za seksualno igračo, verjetno ne hrepeni po aktualni miss sveta? Resnične želje so verjetno precej skromne pri večini ljudi, čemu jih potem tako neusmiljeno spodbujamo, da bi se začeli obnašati kot večno nasmejani komercialni ideali v televizijskih reklamah. Če obujemo prevelike ali pretesne čevlje, se ne počutimo dobro. Prvi in drugi so verjetno narejeni za drugačna stopala. Podobno je tudi s številnimi učbeniki zdravega življenja in blagostanja. Kar poskušajte dosledno slediti navodilom in se spraviti v pretesno ali preohlapno kožo nekoga drugega oziroma v popolnoma namišljeno obliko osebe, ki jo je ustvaril avtor, da bi z njeno zgodbo globlje segel v vaše srce, v vaš razum. Nekaj dni boste še nekako vztrajali, potem pa vse skupaj opustili. Ne zato, ker ste izgubili voljo ali nimate časa, ampak ker ste siti oklepa, ki vam ga nadeva avtor kakšnega življenjskega bestselerja. Popolnoma drugačen pa je vaš odnos, ko hodite po poti, ki ste si jo omislili sami. Na njej le redkokdaj obstanete!

Mali plačuje velikega

Sl.vir: forumphish.net

Zeli, ki so pozdravile nekoga drugega, so za vas lahko strup in sklece, ki nekomu krepijo srce in podaljšujejo njegovo življenje, drugega spravijo v prezgodnji grob! Le bodite sam svoj placebo, kot priporoča Joe Dispenza. Mogoče vam bo dano, da boste prešteli mrtve in trajne invalide, ki jih bo takšna filozofija ukrotila pred vami. Za kaj takšnega, kar predlaga Dispenza, je potrebnega bistveno več kot pa golo prepričanje, da raka lahko ozdravite le z nekaj preprostimi gesli. Običajno gre za življenjski slog. Za desetletja zaupanja vase in krepitve lastne vere. Preboleti morate vsaj nekaj kolikor toliko resnih bolezni brez zdravniške pomoči in se trdno oprijeti iskanja metode, ki bo posebna, morda celo izvirna in bo koristila zgolj vam. Šele prava zdravilna metoda, do katere vam lahko pomaga tudi zdravnik, odločnost in brezpogojno zaupanje vase vam potrdijo, da ste placebo res lahko tudi vi sami. 

Napoleon + konj =učinek veličine

Sl.vir: World Atlas

Če vseeno mislite, da so stvari preprostejše od mojega zatrjevanja, se preizkusite v meditaciji. Kako daleč v lastni um in nezavedno boste segli po pol leta redne vadbe? Na ta način boste najhitreje ugotovili, kako pravzaprav zahtevne so igre z duševnostjo. Kje je potem šele njeno obvladovanje oziroma povezovanje telesnega in mentalnega v enobitnost. Da boste še bolj prepričani, kako malo zlata je med naplavinami spodbudnih gesel in nasvetov, izberite nekaj starejših avtorjev, ki so se ukvarjali z duhovnim preporodom, recimo našega Martina Kojca(1), in se prepričajte, kako malo je bilo med njimi resnično dolgoživih. Nihče ni preživel sebe in za nikogar ne moremo trditi, da se je kaj veličastnega, misterioznega, pletlo okrog njega. Očitno se sami niso držali nasvetov, ki so jih toplo in izkustveno priporočali drugim ali pa so jim bili zavezani pretesno. Nevemo! 

Sex doll, igrače vsekakor ne moti, če bo ostala
nepotešena.                              Sl.vir: Silicon Wives

Saj ne trdim, da so med številnimi pismenimi parapsihologi in ezoteriki same zgube. Daleč od tega. Mnogi so, kar zadeva proučevanje duševnosti, uma, čutenj in emocij, naredili korak v pravi smeri. Če nič drugega, so se po sledeh fizikov odpravili po odgovore v kvantni svet. Na makro in mikro ravni je slednji očitno še vedno prevelik, da bi lahko pojasnili zavest, njen kozmični izvor in odnos, ki ga ima z umom ter kognitivnim osmišljanjem. Pravo raziskovanje na področju nezavednega in nenavadnega se je pravzaprav šele začelo, zato učinkovitih rešitev, recimo za srečo, zdravje, blagostanje in ljubezen, še ne more biti, vsaj za vse ne. Lahko, da je nekaj zaslužnih posameznikov odkrilo duševni balzam, s katerim si ližejo rane, a kaj, ko je to odkritje v celoti neuporabno za kogarkoli drugega. 

Premalo se še zavedamo, kaj resnično pomeni človekova posebnost, ekskluzivnost in individualnost. Zato so celo tako rutinski posegi, kot je nadomeščanje človeških organov z darovanimi, še vedno precej tvegano početje. Vsekakor pa neuspešno, če se prejemnik novih ledvic, srca, jeter ali katerega drugega organa, odpove številnim zdravilom, ki preprečujejo vnetja in zavrnitve. Prav tako sreče ne moremo doživeti, če ne gremo po poteh njenega nasprotja, nesreče in tistega, čemur rečemo ljubezen, tudi ne, v kolikor na dragega človeka ne projiciramo svojega pričakovanja in domišljijskega videnja. 

Osebna rast je garanje, kjer odkrivaš in postavljaš lastno mejo!

Sl.vir: cdubilla.com

Beremo iste knjige, poslušamo iste učitelje, živimo v enakem okolju, mogoče v heteroseksualni ali enospolni družini, a smo tako presneto različni. To ni čar človeštva, ampak zakonitost njegovega delovanja in obstoja. Vsaka duša šteje, čeprav je mogoče mnoge pogrešiti brez posledic. Mnoge knjige drugih avtorjev so privlačne, njihove zgodbe so spodbudne, misli mogoče celo preroške ali koristne, toda, če hočemo odkriti pravi življenjski eliksir v sebi moramo napisati lastno. Tuja razmišljanja so nam lahko v veliko pomoč, vendar nikakor ne morejo ustreči našim posebnostim. Do mnogih duševnih neskladij v organizmu največkrat prihaja prav zato, ker na vsak način poskušamo navleči tujo kožo na sebe. Saj ne vemo, da z njo prevzemamo tudi vso mentalno navlako, dobro in slabo, ki se nikakor ne more ujeti z nami. Prav ta konflikt pa je lahko izvor mnogih težav, redkeje zadovoljstva. Zato pazljivo! Berimo, vendar ne prezrimo, da je to berilo človeka, ki z nami nima nič skupnega. Mogoče kakšno podobno izkušnjo in nič drugega. Pot do blagostanja je garanje s sabo, z egom, sebstvom, s psiho in somo(2), včasih tudi z okolico, v kateri bivamo ali delujemo. In presneto malo je ljudi, ki se za takšno pot tudi odločijo. Namreč, potrošništvo vedno lahko ponudi hitrejšo in lažjo rešitev. Če je tako učinkovita kot lastna, pa je že drugo vprašanje!

Navedka:

(1) Martin Kojc (1901 - 1978), psiholog, parapsiholog, terapevt, publicist. Dela: Učbenik življenja, Samozdravljenje nervoznih težav, Pot k sreči, Razsvetljeni človek, Prebujajoči se človek.

(2) grško, soma, somatos - telo