Podnebje, naklonjeno demagogijam o pogubi

Če sem odkrit, me vse te razprave o podnebnih spremembah in pozivi k obvladovanju človeškega poseganja v naravo niti najmanj ne ganejo. Ja, natančno to! Malo mar mi je za vse to klinčevo segrevanje ozračja, oceanov in taljenje ledenikov, najstniške izpade Grete Thunberg, varstvenike ekosistemov, Lučko Kajfež, skupinske evforije samooklicanih "intelektualcev", ki se podpisujejo pod razne okoljske peticije. Še manj me prizadene valovanje ekstatične, zamaknjene množice, ki se vdaja pomilovalnemu sladostrastju propada. Popolnoma malo mar mi je za vse te globalne vremenske spremembe, ker vem, da človek na sedanji stopnji razvoja niti približno ne more poseči v splet naravnih sil, kaj šele preprečiti podnebno segrevanje. Kar človek res lahko naredi, je uporaba tehnologij, da si olajša in uredi kolikor toliko znosno bivanje na planetu. Vsekakor gre že v tem pogledu za znaten napredek, vendar še vedno premajhen, da bi lahko trenutno geološko dobo označili za antropogeno. 

Deep fake: arktična zverina očitno verjame avtorju fotografije.

Sl.vir: Science/HowStuffWorks

Zaenkrat še ne vemo, se globalno ozračje ohlaja ali pregreva. Tudi podnebni magi enaindvajsetega stoletja niso najbolj prepričani v to, kar govorijo. Znanost namreč ne daje nedvoumnih odgovorov in raziskovalci so nenehno na sledi novim dokazom, novim vplivom, ki dosedanje modelne raziskave postavljajo pod vprašaj, da ne rečemo, jih postavljajo na glavo. Torej, ko govorimo o podnebju, se bolj ali manj gibljemo v ezoteričnem svetu; polnem ugibanj, napovedi; če če, če … Lahko rečem, da je sedanja, javnosti dostopna, podnebna "znanost", najbolj kompleksna med zarotniškimi teorijami in hkrati predstavlja najbolj množično gibanje goljufov in tepcev, ki se želijo okoristiti na račun naše naivnosti. Ali veste, kaj pomeni ničelni ogljični odtis? Preprosto rečeno: pomor in izbris vsega živega z zemeljske površine. Ogljikove spojine, med njimi še posebej CO2, tvorijo osnovo za življenje na Zemlji. Poznamo približno deset milijonov ogljikovih spojin in potem se najde nekaj človečkov, ki niti lastnega telesa ne znajo vzdrževati v ravnotežju ter nam vsiljujejo zamisli, kako bodo spravili v red ogljične strukture.   

Premog, ena izmed ogljikovih samooblik. Najpomembnejši gradnik energijskih
in živih struktur na Zemlji.                                                            Sl.vir: Scienca4Fun

Ja, podnebje se dogaja in se je tudi nenehno dogajalo. Vsake toliko milijone let tudi preseneti z znatnimi preobrati, ki sprožijo katastrofalne udare po življenju in njegovih številnih vrstah. Smo trenutno na začetku takšnega obdobja? Mogoče! Enoznačnega in in z dokazi podprtega odgovora nimamo. Še premalo časa rijemo po zemeljskem blatu, da bi se lahko prepričali, da so razvojni procesi bolj ali manj neponovljivi. A tudi če bomo dejansko priča podnebni katastrofi, bo tretjina človeštva vsekakor preživela. Po zaslugi tehnologij in znanja, ki ga trenutno imamo na voljo. Afriških, azijskih, južno in srednje ameriških držav ter razvitega Severa in Zahodja še zdaleč ne skrbi nekakšen podnebni udar, temveč hitro krčenje življenjskih virov in surovinskih zalog, zaradi česar najmanj dvema tretjinama človeštva grozi, da bo iztrebljeno z zemeljskega obličja. 

Višje temperature pospešujejo sproščanje ogljikovega dioksida
v ozračje, da s toplogrednim učinkom omeji sevalno moč sonca
 in zaščiti planet pred izsušitvijo.                     Sl.vir: TheEconomicTimes

Nespametna demografska politika, ki od 19. stoletja naprej služi izključno potrebam in pohlepu prostega trga ter brezobzirnemu bogatenju predatorske manjšine, se bo znašla v nenaoljenem škripčevju tisti trenutek, ko bodo površine za pridelovanje hrane in zaloge pitne vode izdatneje osiromašene, njihovo izkoriščanje in uporabo, kakor tudi izrabo fosilnih energentov pa bodo varovale močne in posebej oborožene vojske za hitro posredovanje. Ko bo globalni reprodukcijski stroj enkrat zahropel, vsekakor bo to še v petdesetih letih tega stoletja, bomo ljudje začeli krvavo odplačevati obresti iz obstoječega družbenega razvoja. Recimo, da smo v to kataklistično desetletje ravnokar vstopili. 

CO2, neposredno sodeluje v procesu pretvarjanja svetlobne
energije in njenem shranjevanju v živi tvari, zelenju. Je plin,
ki hrani,  varuje, ne uničuje!                             Sl.vir: TellerReport

Brez ogromnih energetskih postrojenj, armade prometnih in delovnih sredstev, ki jih poganjajo ogljikovodiki (nafta in premog), smo pri obstoječi demografski sliki kot človeštvo na robu izumrtja. Tega nekaj kapitanov, ki po severnih morjih varujejo plankton z barkami na omenjena sporna goriva, niti slučajno noče slišati. Prav tako obračajo glave proč pri Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC), ko jih vprašaš, kako mislijo z lastnim primerom omejiti visoke potovalne stroške in energijao. Na poti v brezogljično družbo bo po vsej verjetnosti crknil tudi omenjeni odbor, saj bodo novodobne galeje, ki bodo povezovale celine z vesli, prenatrpane za prevoz balasta, ki nima česa drugega početi, kot sestankovati. Ko bomo po priporočilih omenjenega organa ugasnili visoke peči in izklopili termoelektrarne na fosilna goriva, bodo obstala tudi električna vozila. Radikalno omejevanje toplogrednih izpustov, ki jim botruje človek, dejansko pomeni propad civilizacije. Odgovor, katera od trenutnih družb, bo sama sebe potisnila v zaton zaradi nekakšne okoljske demagogije, je torej na dlani. Kitajski politiki in trumpisti so to nedvoumno tudi povedali. Dogovori iz Kjota in Pariza so le še skupek pobožnih želja. 

Mednarodni odbor okoljskih preužitkarjev za mistificiranje in obtoževanje
naravnih procesov.                                            Sl.vir: Climate&CleanAirCoalition

Samo za trenutek se pomudimo pri dvotedenskem madridskem zasedanju svetovnega podnebnega vrha COP25. Prvotno bi moralo srečanje potekati v Čilu, a so se organizatorji odvrnili od države na skrajnem jugu južnoameriške celine zaradi tamkajšnjih protestov. Ljudi na kraju južne polute namreč ne vznemirja nekoliko toplejše ozračje, temveč kapitalistična brezobzirnost, ki je človeška življenja spremenila v bedo in brezperspektivno dosmrtno trpljenje. No, vrli podnebniki se ne dajo! Še posebej ne, ko rešujejo Zemljo iz ogljičnih klešč tik pred zdajci. Madrid bo z energijo in hrano oskrboval dodatnih 23.000 ljudi, udeležencev na konferenci. Seveda so jih tja zvozile letalske družbe. Le Greta Thunberg se je tja pripeljala, seveda z zakasnitvijo, s časovno potratnim, brezemisijskim prevozom. Po konferenci bodo številni udeleženci in njihovi podporniki organizirali nekaj tisoč manjših konferenčnih dogodkov, na katere se bodo vozili z vozili, ki spuščajo v zrak CO2, saje in dušikove okside. Porabili bodo nekaj gigavatnih ur elektrike, pridobljene v elektrarnah na premog in zmetali proč ogromno hrane in zalog iz domačih hladilnikov, ker se bodo basali na tuje stroške. Iz poplavljenih prostorov se ne znebiš vode tako, da jo še več doliješ ali pač, kot nas poskušajo prepričati okoljski demagogi.

Prava zemeljska katastrofa je revščina. Segrevanje podnebja za
 par stopinj,naj bi omililo njen davek. Padavine naj bi znova namočile
presušeno zemljo po prepričanju nekaterih.

Sl.vir: AfricanLeadershipMagazin

Ne, podnebje samo ni nekaj tako samoumevnega in nazornega, da bi ga lahko pojasnjevali zgolj s termometrom v rokah ali predstavljali z nekakšnimi modelnimi raziskavami, pri katerih smo pozabili tisoč in eno malenkost. Na kratek rok seveda to ne pomeni kaj dosti, v enem desetletju pa drobna pozabljivost ali napakica pomeni ogromno. Recimo, v celoti zgrešeno napoved. A prav nanje so se osredotočili, in to kako zagrizeno, podnebjevarstveniki. Strah, da se bo ponovila permska katastrofa izpred 251 milijonov let, ko se je povprečna temperatura Zemlje dokaj nenadoma dvignila za 6 °C je popolnoma odveč. Tudi zato, ker ne vemo, kako bo to preneslo današnje življenje, organizmi in ekološki sistemi, ki so se izoblikovali po nekaj zemeljskih izumrtjih. Vsekakor urejanje globalnih podnebnih razmer ni tako preprosto, kot nas želijo prepričati eksorcisti toplogrednih plinov, v nobenem primeru pa tako poenostavljeno, da bi človek lahko kakorkoli bistveno vplival na spremembe z lastnim delovanjem; vsaj ne v zavednem pomenu lastnega delovanja. V tem pogledu smo človeško prevzetni, a hkrati temu primerno tudi neučinkoviti.

Kako neznatni smo v primerjavi z Geo, nam je že pred desetletji pojasnil Edward Norton Lorenz, ameriški matematik in vremenoslovec, na pojmu čudnih atraktorjev in metuljevega pojava. Ko Švicarji vlečejo ponjave čez ledenike, entuziasti in papagajski politiki v preostalem razvitem svetu pa se trudijo, speljati ogljikov dioksid v rudnike in oceane ter sprejemajo zakone, s katerimi dobesedno ubijajo potenciale v lastnem ljudstvu z okoljevarstvenimi miti, se Zemlja vztrajno vrti po svoje. No, človek lahko veliko naredi za svoje neposredno okolje, da ne diha s smradom zasičenega zraka in ne pije s hormonskimi motilci okužene vode, vendar je to še precej daleč od vplivanja na podnebno temperaturo, pa če pri priči ugasne vse peči, ki jih je postavil. 

Latalska invazija izganjalcev toplogrednih plinov na svetovni podnebni
vrh v Madridu.                                                                     Sl.vir: AeroTime

Koliko gigaton ogljikovega dvokisa se letno znajde v ozračju in koliko ga prispeva naše delovanje, tega praktično ne ve nihče. Tisti, ki mislijo da so poklicani, da odrešijo svet, na veliko in široko razmetavajo z nekimi ogromnimi številkami, ki pa niso niti približki dejanskim. Kako potem za hudiča vedo, da nam zmanjkuje časa? Podnebje namreč ni znanost o linearnih procesih in povprečjih. Čeprav nas prav v to hočejo prepričati številni kvaziologi, ko trdijo, da je antropogeni vpliv oziroma vpliv človeka na segrevanje ozračja dokazan, ker se ujemata krivulji naraščanja količin CO2 v ozračju s temperaturo. Te meritve bojda potekajo od sredine prejšnjega stoletja. 

Že milijone let bakterije in številni drugi mikroorganizmi uspešno
skrbijo za vzdrževanje podnebnega ravnotežja. V primerjavi z njihovim
delom so IPCC in podobni uživači čisti onesnaževalci in zastrupljevalci
zdrave pameti.                                                                           Alamy.com

No ja, koliko dejansko držijo številni kvazi modeli in kako zanesljivi so kvaziologi, ki stojijo za njimi, nam bo jasno prej kot v desetletju. V tem času se bodo izpusti toplogrednih plinov najmanj podvojili. Na sceno šele stopajo države v razvoju, Indija in Kitajska. Zaostrile bodo globalno tekmo z razvito zahodno civilizacijo, ki bo na njihovo povečano produktivnost vsekakor morala odgovoriti. In zato bo potrebna dodatna energija. Ogromne količine dodatne energije, potrebe, ki pa jim solarna in vetrna polja niti slučajno ne bodo mogla slediti. Se bo planet pregrel in mi z njim ali pa bodo mikrobi in drobni organizmi v zemljini, na površini rastlin in v oceanih znova poskrbeli za vezavo toplogrednih plinov in gradnjo mladogorstev ter apnenčastih in ogljičnih usedlin. 

E, moja Greta? Naivnost je sveta!

BBC.com

Čeprav zelo dobro poznamo meteorološke enačbe, vremena še vedno ne znamo napovedati za več kot nekaj dni vnaprej. Kje so potem leta, desetletja in kako resne so modelne napovedi o življenju pri plus treh ali plus šestih stopinjah? Edino, v kar lahko verjamemo ta trenutek, je, da so organski in anorganski sistemi v nenehni preobrazbi in nelinearno pogojujejo drug drugega. To pa pomeni, da lahko že manjše spremembe določenega stanja rezultirajo v ogromne čez čas. Lorenzev metuljev pojav nas zgolj opominja na množico dejavnikov, ki so jih spregledali ali zanemarili podnebni arhitekti, čeprav lahko po nekem časovnem obdobju odigrajo pomembno, če ne celo odločilno vlogo. Ne nazadnje pa, kdo sploh in na kakšni osnovi lahko trdi, da bi globalno povišanje podnebnih temperatur za par, pet ali šest stopinj, res sprožilo civilizacijsko krizo. Mogoče bi bile višje povprečne podnebne temperature celo ugodnejše od sedanjih, kot je prepričan ekonomist in nobelovec William Nordhaus. Na predavanju ob podelitvi Nobelove nagrade je prepričljivo navedel, da bi dvig globalne temperature za 4 °C pomenil najbolj primerno temperaturo za gospodarsko učinkovitost. Na tej točki, se po njegovem uravnotežijo slabosti in prednosti podnebnih sprememb. No, o čem takem pripadniki brezogljičnega kulta, niti slučajno ne razmišljajo. Zanje prihodnost vsebuje zgolj enoznačne odgovor in v njem človek prej ali slej izumre, in to po lastni krivdi!