Od kevderskega modroslovja ostane zgolj oslovje

Globalna vsepovezanost sveta se nenehno potrjuje. Novi koronavirus, spočel naj bi se bojda na kitajski tržnici v Vuhanu, je prijadral v Evropo. V okolici Pariza in Bordeauxa so zabeležili primera pljučnice, bolezni, smrtnih primerov še ne, ki jo sproža omenjeni virus. Na evropski celini se znova dogaja nekaj, da bomo lahko trepetali za lastne bedne riti in bomo vsaj za trenutek pozabili na enolični ritem preživetja. Človeštvo namesto številnih različic blagostanja tako doživlja predvsem različne strahove. Sodobni krvosesi nenehno skrbijo za primerno dozo slednjega in destabilizacijo endokrinega sistema. Tako imamo dejansko občutek, da oblast dela za potrebe ljudi in ne zgolj za lastne interese ter da volivci nismo le neke zmanipulirane spake, ki pomagamo vzdrževati prestižna carstva osebnega okoriščanja političnih elit. 

Kitajsko leto se je začelo v znamenju podgane in novega koronovirusa, ki v duhu globalizacije osvaja svet.
Sl.vir: HongKongLiving


Ko bi se morali dejansko postaviti na branike domačih meja in dokazati, kako uspešni smo pri preprečevanju vnosa okužb in bolezni v deželo oziroma z omejevanjem njihovega širjenja, se domača javnost sooča z banalnimi, za prihodnost in obstoj čisto nepomembnimi vprašanji. Kdo je pomagal morebitni prijateljici predsednika vlade, da se je znašla v alanfordovski družbi tajnih agentov ali kako je lahko naenkrat pristalo šest, izposojenih vojaških inštruktorjev v na varnih tleh domovine?

Manekeni 21 stoletja. Bomo v Sloveniji sploh dojeli novo modo?
Sl.vir: aliexpress.com
So to res ključne dileme za našo bodočnost ali pa nam snovalci preko njih sporočajo, da jim je zmanjkalo zamisli in znanja, da bi se posvečali čemu bolj koristnemu za narodov blagor? Če sodimo po vsebinah, ki povzročajo nemir po parlamentarnih in vladnih kuloarjih in po medijskem utripu, smo dejansko obsojeni na izumrtje, in to brez kitajskih koronavirusov, ki preskakujejo že med ljudmi. 

Si lahko mislimo, kaj drugega, če sistemske težave povezane z delovanjem družbe, njenega občega zdravja, izobraženosti, vitalnosti in blagostanja, lahko prevpijeta tako marginalni zadevi, kot sta umik šestih vojaških specialcev iz Iraka in zasedanja nekakšne plesnive, kevderske klike v parlamentu, ki se ukvarja z običajnim kruhoborstvom namesto morebitnimi zlorabami sistema s prikritim, tajnim delovanjem? Očitno tistih, ki po kleteh državnega zbora lovijo lastne sence, pravica do dostojnega in varnega življenja državljanov in drugih na območju Slovenije ne zanima. Mar jim je za žrtve sistemskih napak, in te se vedno dogajajo, ko ukrepa režim. Lahko tudi ne vedo, kako se lotiti iskanja in preiskovanja zlorab in potem pač dokazujejo lastno bistroumnost v kovačnici afer. Izpod nakoval tamkajšnjih norcev(1) se namreč vedno kaj priiskri, četudi ni pomembno, ali je to špičasto ali ploščato. 

Vzgojitelji iraške demokracije. Upajmo le, da ne tudi domače!
Sl.vir: CBSNews
Državno zborske preiskovalne komisije so tudi drugače nekaj posebnega, državni zbor sam, pa je zaradi njihovega delovanja očitno pozabil, čemu in komu pravzaprav služi. Recimo, sprejema predpise, s katerimi omejuje ustvarjalno izražanje, zavira družbeni razvoj in mrcvari podalpsko domačijo na koncesijske fevde. Po drugi strani pa v njegovih preiskovalnih, pravno formalno legalnih, ne pa tudi politično korektnih in legitimnih komisijah poziva na linč. Enkrat proti tajkunom, drugič proti bankirjem, tretjič proti zdravnikom, četrtič proti županu glavnega mesta in glavnemu mestu samemu in tako naprej. Le tiste najbolj pomembne komisije, zaradi katere se pravzaprav dobivajo v tisti stavbi, po kateri se plazijo goli, bronasti človečki, še niso uspeli spraviti pokonci, recimo, komisije za prevetritev zakonov in odpravo neskladij ter ovir za učinkovito življenje in delo. Ne, takšne komisije, s katero bi poslanci lahko dejansko opravičili lastno državnozborsko poslanstvo, nimamo! Verjetno zato ne, ker bi po njenem delu lahko precej preprosto ocenili njihov prispevek k družbenemu razvoju in trud, ki ga posvečajo domovini, da bi jo izvlekli iz družbe dežel izgubljenih iluzij. 

Nekateri so za zatohlo, kevdersko vzušje.
Sl.vir: MMC
Ne, dragi soborci, državljani, azilanti in vsi drugi migranti, v tej državi ne znamo več vzpostaviti in organizirati učinkovitega zdravstva, nediskriminatornega izobraževanja in dela ter proaktivnega socialnega varstva. V tej državi ne znamo niti smeti več pospraviti na svoje mesto. Smo pa enkratni po snovanju in izdelavi številnih kant in košev za ločeno odlaganje odpadkov. Na čigavo dvorišče? Seveda je to popolnoma drugo vprašanje in že po navadi našega zblojenega večstrankarstva sodi v sklop tistih, na katera ne premoremo spodobnih odgovorov. Demokracija je čudovita, ampak predvsem za stranke in voditelje, ki prestopijo volilni prag, ne pa tudi za ljudi, ki moramo živeti v okolju vsesplošne neodgovornosti, v okolju, prežetim z demagogijo, s katero nekakšno desetdnevno vojaško špirit preigravanja spreminjamo v nacionalno osvobodilno epopejo. 

Prehajamo torej v obdobje, ko država in družba postajata vse bolj ločeni. Dogaja se nekaj podobnega kot na področju odnosov z brati Hrvati. Državni nomenklaturi druga drugi kažeta mišice pred ustanovami evropski unije, državljani obeh entitet pa mirne vesti poslujemo se družijo, prekupčujemo, tudi z zaščitenimi prstaci, ne glede na to, kje bodo morda nekoč v prihodnosti zarisali mejno črto v Pirnskem zalivu oziroma Savudrijski vali. Ja, edina rešitev je, da se osvobodimo strankarskih norosti in otresemo kužnih norcev, da se kot družba popolnoma ločimo od od "globokoumnih" tvitov, narcističnih instagramov samoljubnih vodij vodij in da s Facebooka preklopimo na pornografski Fuckbook. Prepričan sem, da pohujšanje ne bo nič manjše od tistega, ki ga doživljamo zdaj. 

Pogled na slovensko demokracijo, stisnjeno med kupi odpadkov, ki so
se kopičili domala trideset let. Vsaka vlada je nekaj nasrala
in nič odpeljala.                                                                  Sl.vir: Specim 
Šarec morda res ni kakšen presenetljivi veter v strganih jadrih republike, ki se jih trudi napenjati nečimrni Pahor. Vsekakor pa pomeni določen odmik od kontinuitete, ki nas osvobaja domala že trideset let, a ji kaj več od privatizacijskih razprodaj nacionalnega premoženja in oslabitve družbenih sistemov, ni uspelo. Oziroma, kot je ocenil ekonomist in nekdanji finančni minister Dušan Mramor v analizi ekonomskih politik posameznih vlad, da sta bili za narodov blagor posebej škodljivi vladni politiki Boruta Pahorja in Janeza Janše(2). Z grobimi varčevalnimi ukrepi sta zatrli domače povpraševanje in vodili krizi povsem neprimerno prociklično ekonomsko politiko. S strogimi varčevalnimi ukrepi, zniževanjem plač v javnem sektorju in zaposlenostjo, zamrznitvijo pokojnin in vrsto drugih ukrepov, ki jih je, na primer, prinesel zakon o uravnoteženosti javnih financ, pa sta povzročili padec zaupanja potrošnikov in njihovo porabo(3).


Borči in Janči, somišljenika: "Z grobimi varčevalnimi ukrepi sta njuni
vladi zatrli domače povpraševanje in vodili krizi povsem neprimerno,
prociklično gospodarsko politiko" (Dušan Mramor)
Sl.vir: WikimediaCommons
Ne glede na to, kako močni očitki, predvsem s strani vedno užaljenih SDS in NSi, letijo na Šarca in njegovo LMŠ, je sedanji koaliciji le uspelo zaustaviti propadanje skupnega premoženja. Z naložbo v novo železniško povezavo iz Divače proti Kopru ter projekti za konsolidacijo državnega lastništva znotraj SDH pa se bo vrednost državljanske lastnine nesporno začela krepiti. V prid temu govori tudi pobuda ukinjanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja preko zasebnih zavarovalnic. Vsekakor gre za enega prvih, odločnejših poskusov, da se preneha zasebno okoriščanje z monopolnim položajem ter zaslužki iz tega naslova postanejo dobrobit vseh. Politika izključevanja, in to ne glede na to, kaj menijo komentatorji naklonjeni desnemu polu, se je vsaj tokrat obrestovala. Njeni grobarji pa bodo očitno morali počakati na kakšno smrdljivejše tuplo, mogoče celo na lastno! 


Navedki:

(1) Težko, mehanizirano kladivo za grobo obdelovanje kovine ali batu podobno leseno alikovinsko orodje za zabijanje pilotov; nespameten, neumen človek tudi duševni bolnik ali kdo, ki v ravnanju zelo pretirava. SSKJ/Fran

(2) Vlada Boruta Pahorja: (koalicija 2008 - 20011: SD, LDS, Zares, Desus). Vladi Janeza Janše: (koalicija 2004 - 2008: SDS, NSi, SLS in Desus) in koalicija 2011 - 2013: DL, Desus, SDS, SLS in NSi)

(3) Vir: Spletno Delo, Suzana Kos, 15. januarja 2020; 




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Brambovska varda

Tehnološka strast po življenju

Lisjak je pravi lisjak