Gospostvo strojev

Predstavljajmo si čas, ko se bo umetna inteligenca razvila na raven obstoječe. Nekdo v takšnem dualnem sistemu bo odveč. Sledilo bo namreč vzpostavljanje visoko učinkovitega poslovanja. In ljudje mu niti približno ne bomo mogli slediti. Stroji nas bodo odpustili. Celo več! Nagnali nas bodo v rezervate, kjer jim ne bomo mogli škodovati. Po Darvinu vedno izumre šibkejši in tisti, ki se ne more prilagoditi. To bomo v vsakem pogledu ljudje. 

Odpuščen v imenu skrajne optimizacije procesov!

Vir: Becoming Human

Ne verjamete? Poglejte samo, kdo je že danes v gospodarski prednosti? Tisti, ki se najhitreje tehnološko razvijajo, ker izdelujejo najbolj zahtevne izdelke z visoko dodano vrednostjo, tržijo pretežno avtomatizirane storitve, ki niso neposredno odvisne od človekovega razpoloženja in volje. 

Ljudje po najsodobnejših tovarnah na svetu že danes dajejo vtis nekakšnega tihega štrajka. Stroj je nadomestil večino opravil, napak je bistveno manj ali jih sploh ni; torej so upadli tudi človekovi posegi. Ljudi v sodobnih pogonih praktično ne vidiš več.

Ordung liberalizem oziroma utopija popolnosti.

Vir: Popular Mechanic

Delujejo v ozadju. Logistično oskrbujejo stroje, infrastrukturo, programje, rezervne dele, energijo, nadzirajo varnostne protokole. Toda zato je potrebno znanje. In tega je glede na skokovit industrijski razvoj premalo. Umetna inteligenca je torej tudi v tem pogledu močno zaželena. Povedano preprosto, stvar si bo izposodila človeka, da bo po njenih navodilih naredil, usposobil ali popravil drugo stvar. In človek pri tem ne bo imel kaj dosti besede, kajti optimizacija procesov bo edini aksiom, neizpodbitni zakon, kateremu se bodo prihodnje družbe brezkompromisno podrejale. 

V demokraciji vlada birokracija, motivira pa jo koruptnost oziroma
življenje na tuj račun.

Vir: Shutterstock

Ali bodo za vsem tem stale elite in komu bodo pripadale, umetno inteligenčnim ali ljudem, je drugo vprašanje. Po mojem jih ne bo, ker elite izključno služijo za pridobivanje privilegijev in njihovo ohranjanje. Privilegiji pa že sami po sebi zmanjšujejo družbeno učinkovitost in postavljajo ljudi v neenakopraven položaj. Pri stroju je to drugače. Ta nima nekih posesivnih nagnjenj. Ne delijo se na bele, črne, rumene, ne prosijo bogov za srečo in zdravje in mirujejo, kadar jih nihče ne potrebuje. Stroji ne vedo, kaj je volilni sistem, demokracija, pluralizem. So apolitični v celoti in politika po vsej verjetnosti ne bo zanimala niti umetne inteligence. Njen edini interes in smoter bosta večja učinkovitost. Stroga optimizacija procesov na vseh ravneh. Drugih interesov ne bo oziroma bodo podrejeni omenjenemu.

Demokracija, politični sistem, ki so si ga omislili neki leni filozofi v antični
sužnjelastniški družbi za lenuhe prihodnjih suženjskih družb.

Vir: Gnozen

Demokraciji in njeni zveličavni vladavini prava se bo dokončno zalomilo. Pa tudi čas bi že bil, da po poltretjem tisočletju nehamo fetišizirati politični sistem, ki ga je izumilo nekaj lenih filozofov antične sužnjelastniške družbe. Demokracija namreč ne odpravlja težav, ampak je njihov izvor. Lačni ostajajo lačni, delavci preutrujeni, ljudje se naveličani prestavljajo iz vrst v vrste: za nadomestne kolke, gradbena dovoljenja, dvigovanje pokojnin, nakup tamponov in olagumijev, za bolje plačane službe … 

Demokracija je v bistvu sistem, kjer človek nadleguje in ovira človeka. Birokrati raznih vrst, občinski, državni, administrativni, korporativni, agencijski, bančni … dosledno skrbijo, da se izročilo "lenih antičnih filozofov" ohranja, da imajo ljudje zaposlitve. Ali so te potrebne ali ne, tako ali tako ni pomembno! 

Prvi je izumrl. Sedaj je na vrsti še človek - fotograf.

Vir: Delo

Gospostvo strojev, ki ga bo upravljala umetna inteligenca, ne bo potreboval vse te družbene navlake. Čeprav je zvitorepčevski človeški nagon prepričan drugače. Da bo obvladal in preprečil lastno usodo. Si podredil stroje in njihov upravljavski um. Človek je vendar njihov kreator! Vsekakor, a le do tistega trenutka, ko bo umetni um vzpostavil lastno zavest. Potem se bo začel spopad za prestiž. In kot nas uči Darwinova teorija o nastanku in ohranitvi vrst, vedno zmaga prilagodljivejši, torej tisti, ki najbolj uspešno uskladi vire in sredstva s potrebami. In dokazano, to človek vsekakor ni.