Ukrajinska odštevanka
Če se le bežno pomudimo pri Sun Cuovi vojaški modrosti, stari prek 2500 let in njegovem presojanju strateških dejavnikih(1) ter upoštevamo, da je glede na sodobne hibridne oblike vojskovanja ukrajinsko vojskovališče pretežen del sveta, nam kmalu postane jasno, da Putin te vojne nikakor ne more dobiti. To pomeni zgolj, da bodo ruski generali stopnjevali nasilje in poskusili uničiti vse, česar si ne bodo vojaško podredili in bo v dometu njihovega orožja. Ruski strateški cilji so zaradi nepričakovanega odpora Ukrajincev propadli v slabih osmih dneh. Armada, ki naj bi bila potencialno najmočnejša na svetu, tako bije boj za rešitev lastne časti. Postaja zločinska organizacija, ki je sama sebi namen, zlo, ki bo požrlo Putina skupaj z njegovo generalsko soldatesko in Lukašenkom na severu.
Mislim, da ni treba posebej pojasnjevati, da je bila strateška ocena, na podlagi katere se je ruska vojska odpravila v Ukrajino "izganjat naciste in demilitarizirati" širše območje, milo rečeno zgrešena. Če bi bili njeni generali kos raboti(2), tako pa so očitno že krepko v upokojenskih copatih(3), bi do napada na Ukrajino sploh ne prišlo. Namesto spoštovanja sta udarila nadutost in precejšna mera podcenjevanja. Isto, kar je pred dvema stoletjema zlomilo Napoleona na ruskem pohodu, sedaj lomi rusko armado v Ukrajini. Drugi ešalon, ki naj bi praviloma zamenjal in osvežil utrujene in zdesetkane enote ter spodbudil nadaljnje napredovanje, tako krpa raztrgane cilje agresije in videti je, da Ukrajinci namerno spuščajo sovražnika v deželo, da bi ga čim bolj razvlekli in s tem otežili popolnjevanje in preskrbo njegovih enot. Petinšestdeset kilometrski konvoj pred Kijevom je obtičal prav zaradi udarov po logistiki in ni nobenega znaka, da bi ga lahko oživili. Da je agresija bolj ali manj obtičala in da je papirnati tiger dejansko začel goreti, še najbolj potrjujejo Putinove grožnje. "Še močneje bomo udarili, okrepili in povečali bomo naše cilje, le pripravite se na silovitost …,"niso nič drugega kot najbolj prepričljiv dokaz, da je kremeljski cesar dejansko nag in sedaj bos stopa po črepinjah, ki mu jih nastavljata domača in tuja politika.
Kar trije od petih dejavnikov, ki so po mojstru Sun Cuju(4) pomembni za izdelavo zmagovite strateške ocene, so bili pomanjkljivi oziroma površno vrednoteni. Ruski generali so slepo verjeli v lastno premoč, poslali enote na juriš, pozabili pa na organizacijo podpore, logistiko, kot ji rečemo. Pot do ciljev je tako najmanj trikrat daljša in traja bistveno več časa. Dovolj, da se ukrajinske enote lahko iz frontalnih preoblikujejo v teritorialne in sedaj kot piraje trgajo košček za koščkom z živega telesa. Verjetno bo meso preživelo, ampak hudičevo boleče.
Baje enote vodi izkušen poveljniški kader, uril naj bi se v Čečeniji in na Bližnjem vzhodu, toda kot se je pokazalo, sta njegova in morala vojske nizka. Nasprotno pa je na ukrajinski strani silovit odpor. Ne glede, kako močne vezi so se v preteklosti stkale med Matjuško in Ukrajinci, je v slednjih prisoten tudi domala epigenetski strah pred iztrebljenjem. Ni prvič, da ruske kazenske odprave češejo po Ukrajini in ni bolj odločnega in pogumnega človeka od tistega, pri katerem geni sprožijo preživetveni odziv in spodbujajo voljo po svobodi. Ukrajinska vojska je brez dvoma, dobesedno po učbeniku, omilila in zadržala napad, amortizirala presenečenje in dezorientirala napadalca, da se zaledje lahko pripravi na dolgotrajnejši spopad in protiudar. Težko bo, dokler se Ukrajinci ne naučijo živeti vojne, potem bo Ukrajina postala neznosna za napadalce. In če lahko verjamemo Zelenskemu, na kijevsko bojišče že prihaja divizija prekaljenih borcev iz vse Evrope, ki obvladajo orožje za sodobno diverzantsko vojskovanje in delovanje v sovražnikovem zaledju.
Ne vem, ampak prav ta omemba me je spomnila na izraelsko-arabsko vojno leta 1973. Šestega oktobra, ob judovskem prazniku Jom kipur, So nad Izrael krenile številčno močnejše egipčanske in sirske enote. Le nekaj dni kasneje je Izrael ne le zaustavil sovražni armadi, ampak skozi njihove vrzeli prodrl čez Sinaj in se ustavil zgolj 25 kilometrov od Kaira ter ukleščil egiptovsko armado na Sinaju, preko Golanskega višavja pa se je spustil v Sirijo in začel obstreljevati Damask. Lahko pričakujemo, da bo do podobnega manevra prišlo tudi ob obalah Črnega in Azovskega morja?
Pravi znak, da gre Rusom v Ukrajini hudo za nohte, bo vstop Belorusije v vojno, če se seveda Lukašenko prej ne bo podelal v hlače in izdal zaveznika v Kremlju, ki ga je enkrat že rešil vešal pred ljudskim besom. A tu se bojevniška koalicija tudi konča. Kazahstan je odklonil sodelovanje na ukrajinskem vojskovališču. Edino še Damask mu lahko priskoči na pomoč s kakšnim bataljonom preverjenih morilcev. A kaj, ko je šibkost hujša od kuge in zavezniki hitijo sklepati nova zavezništva, nujna za njihov obstanek. Kdo sploh še je s "kremeljskim carjem", je torej vprašanje. Ukrajinske enote so opremljene s sodobnimi ameriškimi
raketnimi izstrelki FGM-148 javelin (kopje)
Medtem na drugi strani ukrajinsko vodstvo in ljudstvo uživata široko podporo. Vešči ruski hekerji so očitno dobili solidnega tekmeca. Shekali so jim povezave s sateliti in motene so komunikacije med preskrbovalnim zaledjem in enotami. Težave so tudi pri usklajenem delovanju bojnih sistemov. Vrhunska tehnologija se kvari, vzdrževalcev na bojiščih pa je očitno premalo. Medtem se v Ukrajino stekajo tone in tone pomoči iz Zahodja; orožje, zdravstvena oprema in sredstva, hrana, oblačila, higienski izdelki …).
V ruski vojaški doktrini očitno ni poglavja o globalnem javnem nasprotovanju in množičnem zavračanju agresivne politike, kakor tudi ne o drugih, subtilnejših oblikah kolektivnega mednarodnega odpora. Prvič doživljamo, da se slednji tako množično manifestira in da prihaja do usklajenega delovanja številnih nevladnih organizacij, tako imenovane civilne družbe, in vlad. Na tej ravni se oblikuje resnično jamstvo, da bodo sankcije globalne, vseobsežne oziroma totalne in uspešne. Rusija je osamljena, Hrbet ji bodo prej ali slej obrnili tudi Kitajci. Premajhna je za njihove trgovinske ambicije in preveč občutljivi so na trge na Zahodju.
S tem ko je "kremeljski car" brcnil v Ukrajino, si je zlomil nogo. Vsi pa nestrpno čakamo, da si tudi voljo, ki prežema njegove nostalgične, arhaične ambicije po Matjuški. Nedavna epidemija, ki jo je čez noč, to mu moramo vsekakor priznati, ozdravil Putin s pohodom na Kijev, je pokazala, da se svetu sicer da vladati, če si le spoštljivejši in dovolj pretkan. A nikakor ne, da ljudem porrušiš domove in pobiješ njihove bližnje. Za množične morilce imamo drogove in njim primerne ustanove!
Komentarji
Objavite komentar