Nateguni

Ko so razkrili Volkswagnovo prevaro v ZDA, kako so s pomočjo posebne programske opreme na preizkusih prenarejali rezultate izpušnih emisij, je bila večina ljudi prepričanih, da se bo avtomobilski velikan sesul pod težo obtožb, visokimi zneski glob in kazni, predvsem pa zato, ker mu bodo 'moralni' kupci obrnili hrbet. Seveda se nič od tega ni zgodilo. Volkswagen seveda bo kaznovan, vendar le do višine, ki ne bo prizadela njegovega normalnega poslovanja in razvoja. Posel ima namreč prednost pred zakoni in moralo, še posebej, kadar gre za globalne korporacije, ki poosebljajo internacionalno srž kapitalizma! In kot vedno ob takšnih primerih, kadar lastnike in menedžerje najdejo s komolci v marmeladi, ti trdijo, gre za ljudi, predvsem za ljudi. 

V sodobnem svetu korporativni škandali niso nobena redkost, zato je ključno vprašanje, ki se nam poraja v tej zvezi ali so korporacije sploh še sposobne poslovati pošteno in etično. Nobelova nagrajenca George Akerlof in Robert Shiller sta celo prepričana, da v kolikor bo posel cvetel, bodo zaostajala vsa tista podjetja, ki se ne bodo zatekala k zavajanju in manipuliranju (1). In pri VW so se tega poduka oćitno zavedali že mnogo prej. 

Volkswagnova avtomatizirana tovarna šasij
Vir: BloombergBusiness

Seveda se za Volkswagen ne bo izšlo ravno tako kot bi želela nova uprava pod vodstvom Matthiasa Müllerja; vsaj če sodim po januarskem izkupučku. Bilj je namreč za 4 odstotke nižji od lankoletnega in to ob dejstvu, da so prvi mesec letošnjega leta na evropskem avtomobilskem trgu prodali za 6% več vozil. Težave torej bodo, a VW bo brez dvoma preživel in verjetno bo iz sedanjega stanja izšel še močnejši in vplivnejši. Ne smemo pozabiti, da za njim stoji Deutschland, Deutschland über alles in tisočletne ambicije nemškega naroda, da bi postalo evropsko, če ne kar svetovno plemstvo.

Vedno več je znakov, da nemško gospodarstvo peša in da se je verjetno ujelo v zanko, ki jo je prek milijardnih posojil nadevala okrog vratu drugim, zadrgnila pa zaenkrat samo Grčiji. Zapleti s prej omenjenim VW in z Deutche Bank, ki je samo lani zgubila 7,6 milijard evrov, naš dvom potrjujejo. Seveda pa Deutche Bank ni edina, ki jo spodjeda plimovanje prenapihnjenega premoženja. Kot je videti so se v isto past investicijskega bančništva ujele tudi druge velike evropske banke (Barclayu, Credit Suisse, Deutche bank, Standard Chartered Bank…) 'Nočna mora evropskega bančništva', kot 

Odpuščanja v osmih največjih evropskih bankah.
Avtomatizacijski procesi večino delovnih mest postavljajo pod vprašaj.

je slikovito poimenoval evropsko finančno katastrofo na obzorju Edward Robinson (2), je posledica krize, v kateri se je evropsko bančništvo znašlo po letu 2008. Do danes, so "ugledne" banke odpustile prek 100.000 zaposlenih, plačale za dobrih 63 milijard kazni, njihova tržna vrednost pa se je znižala za 420 milijard evrov. Veličastne številke finančnega klošarjenja so v resnici le začasni obraz zablodelega gospodarstva. V prihodnosti bo verjetno njegov izgled precej bolj pošasten, ko se bo soočilo z novo globalno krizo, v katerega so ga že pred časom potisnile finančne ustanove, ko so napihovale njegovo vrednost v zameno za poceni kredite in provizije. Nedavni dogodki temu zgolj pritrjujejo:

• februarska epična podcenjenost kapitala zaradi ničelnih obrestnih mer,
• upadanje kitajske gospodarske rasti,
• sesutje naftnega trga in najmanj 400 milijard evrov vrednih globalnih naložb,
• gospodarski pesimizem in grožnje regulatorjev,
• krčenje surovinskega trga
• velikanska odpuščanja zaposlenih

Tako opevana konkurenca prostega trga, ki poveličuje kapitalizem v najbolj učinkovit družbeno gospodarski sistem, dobiva vedno več nezdravega sala na svoje nekdaj gibčne boke. Diabetes in zapleti povezani z njim, so torej zgolj vprašanje časa. Paradni globalizem, ustoličile so ga korporacije po lastnem okusu, pa se lahko precej zamaje zaradi nacionalnih ekonomij. Slednje namreč ostajajo brez težkih milijard, kot izhaja iz pripovedovanja in dokazov žvižgača Barneya Jonesa, ki jih je predložil britanskim dacarjem o utajevanju zaslužkov Googla, ustvarjenih na britanskem otočju. Korporacije so tudi drugače rekorderji v izogibanju davkom, saj naj bi samo v letu 2014 imelo 500 največjih ameriških podjetij več kot 2.100 milijard dolarjev nakopičenih na računih v davčnih oazah (3). 

Vendar, če imamo korporacije, ki nategujejo zgolj države, čeprav s tem odrekajo precej denarja tudi družbenim mrežam (izobraževanje, zdravstvo, sociala, kultura…), je to eno; v kolikor pa te iste korporacije, da vknjižijo čim višje zaslužke, zavestno ogrožajo zdravje državljanov, pa je to popolnoma nekaj drugega. Na spisku slednjih se pojavljajo predvesem farmacevtske družbe: Pfizer, AstraZeneca, Merck in druge. Družbe, ki so vodilne proizvajalke zdravil za zniževanje holesterola in pritiska. Samo leta 2010 so zdravila za protiholesterolno terapijo, eno največjih zdravstvenih prevar po drugi svetovni vojni, prinesla proizvajalcem dobrih 35milijard dolarjev (4). 

Pomagajo? kakor katera! Slika je simbolična
Vir: relitypod.com, ŠibenikIn

Toda, vse kaže, da so korporacije nedotakljive glede svojega početja, prevar, laganja, nemoralnega in nizkotnega izkoriščanja ljudi v obratih, iz katerih prihajajo njihovi izdelki ali pisarne, kjer skrbijo za globalne storitve. Očitno so njihovi plačilni spiski in bonitetni fondi bistveno bolj obsežni, od tistih, ki jih potrebujejo za nagrajevanje lastnih zaposlenih. Kako se stvarem streže, da očitki poniknejo in se preiskave ustavijo zaradi pomanjkanja dokazov, so najboljši primer prav farmacevtske družbe. Danes je že popolnoma jasno, da zdravila niso tako draga samo zaradi visokih razvojnih stroškov za nova zdravila, temveč predvsem zaradi obsežnih mrež, ki osebno obdelujejo vse, ki kakorkoli lahko vplivajo na njihovo naročanje ter izplačevanja različnih podkupnin. 

Korporacije v bistvu niso nič drugega, kot uzakonjeno delovanje družb z mafijsko kriminalnim značajem. In v kolikor bi začeli preverjati, kam so poniknile znane ameriške mafijske družine tretje in četrte generaciji, bi verjetno njihovo sorodstvo srečali v upravnih odborih in upravah največjih mednarodnih bank in gospodarskih družb. Varnostni sistemi korporacij so namreč že tako izpopolnjeni, da ne njim ne ljudem, ki jih varujejo, ne morejo priti do živega slepi in podkupljivi preiskovalni organi in njihovi uslužbenci. 

Če bi bilo drugače in bi na tem svetu ne uporabljali etike in morale le za kamufliranje, prikrivanje naše izrojenosti in perverznosti, potem bi že zdavnaj prepovedali borze in ukinili borzne "entuzijaste", ki nam lažejo za bogate provizije iz našega lastnega žepa. Borzno stavništvo je namreč strast. Nekaj podobnega pasjim ali konjskim dirkam oziroma križanju številk na stavnih lističih. Z gospodarstvom ima bore malo skupnega in vlagatelji, kot patetično imenujejo kupovalce in prodajalce vrednostnih papirjev, so bolj podobni zapitim zanesenjakom, kot pa nekomu ki se dejansko spozna na investicije. Tudi drugače je borzno poslovanje oziroma stavništvo, gledano iz nacionalno gospodarskega vidika, vredno nič. 

Kako borze poslujejo? Če boste spremljali le nekaj dni ključne tečaje na spletnem naslovu Bloomberg Business (5), boste kmalu ugotovili zanimivo korelacijo med tečaji vrednostnih papirjev in zlatom. Kadar raste cena zlatu, padajo borzni indeksi vrednostnih papirjev in obratno. Druga značilnost brznega poslovanja je nekakšen modni trend. Enkrat se vsi od borznih posrednikov do vlagateljev ogrevajo za papirje bioloških podjetij, drugič rudniških družb in tretjič za korporacije informacijskih tehnologij. In če že želite na borzi preživeti, morate"investirati" v popolnoma druge vrednostne papirje, kot vam jih priporoča svetovalec, borzni posrednik. Zakaj? On je namreč tisti, ki vodi igro in to največkrat s tujim denarjem. Pri delu s tujim denarjem pa je vedno tako, da za velikimi obeti ostajajo praviloma izgube. In večino dela, ki ga borzni posredniki opravijo, je špekuliranje, da pokrijejo predhodne izgube. Prenašanje denarja iz enega sklada v drugi, tretji in tako naprej. In ker borznih izgub praktično ni mogoče sanirati na dolgi rok, se prej ali slej napihne balon, s katerim varno in pravočasno pristanejo zgolj največji špekulantje, tisti, ki načrtujejo njegov pok. In ker v vrste najvišje igralniške kaste tudi slučajno nimate pristopa, čemu bi potem plačevali igralski prestiž, od katerega sami praviloma nimate nič. Prej ali slej boste pristali na ulici z beraškim klobukom v roki, če ne boste  sledili tistim, ki so ob velikem borznem zlomu leta 1929 skakali v globino brezupa. 

Borze namreč nimajo ničesar skupnega z resničnim dogajanjem v gospodarskih družbah in dogajanjem na trgu. Njihov osnovni namen je, kar najdalj časa vzdrževati portfelje v kondiciji, da se v njih steče čim več denarja. Denarja, s katerim si na debelo posteljejo le napihovalci programiranih pokov, finančni magi. Večina ljudi, tudi če ima danes v posesti izjemno donosne vrednostne papirje, se namreč nikoli ne bo znašla na šelesteči žimnici z njimi. Plačniki položnic namreč ne sodijo med finančno elito. Nekdo pač mora biti, da plačuje vso to perverzno in potratno razvado pohlepa; to nam pač mora biti jasno.

Opombe:

(1) Sunstein, Cass R. Osli prostega trga. Global, februar 2016/54-57. Mladina d.d., Ljubljana

(2) Robinson, Edward. The Never-Ending Story: Europe's Banks Face a Frightening Future. Bloomberg Business, splet n.: http://www.bloomberg.com/news/features/2016-02-16/european-bank-nightmare-far-from-over-as-fines-and-fintech-loom

   

(3) Suhadolnik, Gorazd. Mož, ki je razkril Googlove davčne skrivalnice. Manager, 5/2016, 20-21. Finance d.o.o., Ljubljana

(4) Jančar, Boris. Zgodba o holesterolu se je pričela z lažjo. Objektiv, 13. februarja 2016, 18-19. Dnevnik d.d., Ljubljana

(5) Spletni naslov Bloomberg Business: http://www.bloomberg.com/europe