Tehnološka revolucija, preoblikovanje sveta in človeka

Najboljši način za napovedovanje naše prihodnosti je, da jo oblikujemo! (Abraham Lincoln)1

Osrednja vsebina letošnjega srečanja v Davosu, mondenem središču švicarskih Alp, kjer so se zbrali vodilni politiki in gospodarstveniki ter drugi pomembneži zahodnega establišmenta, je bila namenjena perečim vprašanjem, ki se v zadnjem času zastavljajo zaradi hitrega razvoja robotike in umetne inteligence. Do leta 2020 naj bi se trg digitalno krmiljenih in nadzorovanih strojev in naprav povečal na približno 153 milijard dolarjev. Posledice, ki bi jih hitra rast tako imenovanih pametnih in samodejnih tehnologij, robotov in krmilno nadzornih naprav, imela na gospodarstvo in družbo, pa bi bile po ocenah Bank of America vredne med 14 in 33 trilijonov ameriških zelencev. Spremembe bodo preobrazile obstoječe poslovne modele kot tudi družbene podsisteme; med slednjimi še posebej  zaposlovanje, zdravstvo in socialno skrbstvo ter kibernetsko varnost in zasebnost.  

Davos. Vir: fotograf: Matthew Lloyd; objavljeno: Blumberg Business/januar 2016

Korenita družbena preobrazba, ki bo precej globoko segla in pretresla vse družbene in gospodarske sisteme na svetu se je v bistvu že začela. In drugače kot do sedaj, ko smo vedno imeli na voljo nekaj desetletij za prilagajanje, bo vrtinec sprememb v pičli dekadi pometel s sedanjimi navadami in razmerji na vseh področjih. Preskok bo tako hiter inognjevit, da ga bomo brez pomislekov lahko razglasili za revolucijo. Torej ni naključje, da se je sintagma ‘tehnološka revolucija’ večkrat pojavila tudi med davoškim srečanjem, nemška kanclerka Angela pa je že pred odhodom v Švico razglasila 4. industrijsko revolucijo. Pravzaprav gre za dve sintagmi, ki pa pomenita natančno isto. In čeprav zaenkrat še bolj ali manj zvenita kot paroli, ki še najbolj spominjata na tiste iz patetičnih petletk v nekdanjih socialističnih državah, je še kako narasel utrip srca in hitrost dihanja mnogim gospodarstvenikom po Evropi, ki so 23. februarja 2015 spremljali Angelco, ko je spustila v bavarskem mestecu Amberg v pogon Siemensovo inteligentno tovarno, sinonim za 4. industrijsko oziroma tehnološko revolucijo. 75% dela v njej opravijo samodejno digitalno krmiljeni stroji, roboti in naprave, iz proivodne linije pa prihajajo domala brezhibni izdelki. Njihova kakovost je 99,9988 odstotna. 

Industrijski robot, Mednarodni sejem robotike, Tokio 2015. 

Vir: fotograf Tomohiro Ohsumi, objavljeno: Bloomberg Business/ december 2015

Če je prvo industrijsko revolucijo zaznamovala para v 18. in 19. stoletju, drugo množična proizvodnja, električna energija in množični mediji na prehodu stoletij in začetku 20 stoletja, tretjo razvoj in razmah digitalno krmiljenih tehnologije, uvajanje robotov v industrijo in pojav interneta, je četrta čisto sistemska, kot je poudaril Klaus Schwab, ustanovitelj davoškega foruma, za Time. 

Kaj to pomeni? Večina razlagalcev davoškega foruma je prepričanih, da se bo pod vplivom nadaljnjega tehnološkega razvoja robotike, samodejnih procesov v industriji ter storitvah in umetne inteligence, nadaljevala korenita preobrazba gospodarstva in družbe, sprememba poslovnih in bivalnih modelov in življenja. Za takšen družbeno tehnološki preobrat imamo na voljo vse potrebno, znanje in tehnične rešitve. Povezati jih moramo zgolj še v celovit sistem, ki bo večinoma krmilil, nadziral in oplajal sebe. Glavni tehnološki stebri, na katere se bo oslanjal novi vek, v katerem bosta dominirala umetna inteligenca in roboti, samodejne naprave, so:

• Masovno zajemanje podatkov in njihovo selekcioniranje;
• Hitro večanje procesnih zmogljivosti obdelave in hrambe podatkov in oblikovanje podatkov v koristne informacije za neposredno programsko odločanje ali posredno odločanje človeka;
• Učeči se informacijski sistemi;
• Digitalno spremljanje zdravstvenega stanja in počutja ljudi ter postavljanje zdravstvenih diagnoz in zdravljenje;
• Trirazsežnostno tiskanje;
• Spletna povezanost pametnih naprav(hiše, avtomobili, rudniški stroji, telefoni, računalniki…) in njihovo samodejno krmiljenjenje po algoritmičnih matricah;
• Kriptovalutna mreža podatkovnih baz za izvajanje in spremljanje prometa vrednosti; 
• Nanotehnologije, razvoj novih, samopopravljivih, odzivnih in senzoričnih gradiv;
• biotehnologija in spajanje organskih in anorganskih sistemov v celovite, večopravilne, bolj dinamične, bliskovito odzivne in bistveno učinkovitejše funkcionalne enote. 

Posledice zanimanja za pospešeni razvoj umetne inteligence in robotike ter povezovanje digitalno krmiljenih in nadzorovanih naprav in njihovih bolj razvitih pametnih različic za množično uporabo v celovite in učeče sisteme, bodo, vsaj po prvih napovedih, sprožile pretrese znotraj gospodarskih in globalnih družb. Kot so objavili analitiki Bank of America, bodo leta 2025 roboti opravili verjetno že okoli 45 odstotkovvseh nalog v proizvodnji. Za primerjavo povejmo, da jih danes približno 10%. 

Gospodarske družbe bodo zaradi tehnoloških posodobitev zvišale produktivnost za približno 30 odstotkov, znižali se bodo skupni poslovni stroški, še posebej na račun manjšega števila zaposlenih in to med 18 in 30 odstotkov. Samo v ZDA bodo roboti nadomestili približno 47% zaposlenih; v Veliki Britaniji pa se ta ocena giblje okrog 35 odstotkov. Glede na to, da se bo na eni strani vrzel med mezdami, ki jih prejemajo strokovno usposobljeni in neusposobljeni znižala na okrog 10% in se bodo povprečni izdatki znižali, na drugi pa se bodo bistveno okrepili lastniški dobički, se bo krepko povečala tudi družbena neenakost. Več bo revnih in bistveno manj bo redno zaposlenih. Predvideva se, da bo preko 50 odstotkov ljudi delalo po pogodbah za določen čas. 

Povsod tam, kjer plače ogrožajo profitne marže, bodo težili k temu, da roboti zamenjajo ljudi. Pri opravljanju določenih bančnih in zavarovalniških storitev že danes ne potrebujemo več ljudi, trdijo v Morgan Stanleyu in postrežejo s sila zanimivim podatkom, ki nedvoumno pove, da borzno trgovanje nima več nikakršne zveze z resničnim poslovanjem družb, s katerimi trgujejo na borzah. Namreč to, da ljudje opravijo zgolj 16% vsega borznega trgovanja, nas nedvoumno prepričuje, da večina borznega trgovanja predstavljajo programirane špekulacije, ki jih načrtujejo in vodijo najmočnejši borzni igralci, recimo ljudje Warren Buffetovega kova. 

In če v nadaljevanju izvemo, da časnik Guardian strojno izdeluje in pripravlja poslovne in športne novice, vidimo, da je tudi novinarstvo postalo zgolj neka povprečna obrt, kateri se lahko odrečemo brez neke pretirane škode. 

Umetna inteligenca in roboti bodo po mnenju 800 anketiranih vodij služb za informatiko in komunikacijske tehnologije prevzeli številna delovna mesta, ki jih danes zasedajo ljudje. Ali tehnološka revolucija v bistvu pomeni evolucijo brezposelnosti? Vir: University of Oxford. The Robotic Revolution, Industries at The Edge, Bloomberg/ januar 2016

Da sta zadnjih trideset let prenaseljenost oziroma za delodajalce ugodna demografska statistika botrovali prehajanju družbenih kultur v družbe brez kulture; v nekakšne slume, geta, favale preživetja, je danes več kot očitno .S tem se je potrdila  tudi dobrih sedemdeset let stara teorija Abrahama Maslowa o hierarhiji potreb. Lačen človek namreč potrebuje zgolj hrano in vodo in če je pretežni del njegovega življenja usmerjen v iskanje in pridobivanje temeljnih dobrin za lastno življenje in preživetje ožjih družinskih članov, potem dejansko ne ve, kako bi odstranil posledice teženj po pripadnosti in ljubezni, ki so ga pognale v prostovoljno socialno ujetnišvo, brez ugleda, lepih in čutečih stvari ali kakršnokoli drugih možnosti za samoaktualizacijo. In namesto, da bi umetna inteligenca in roboti služili človeštvu, da bi imelo na voljo čim več prostega časa in bi se lahko ukvarjalo in posvečalo tudi lastnemu in neodvisnemu duhovnemu in kulturnemu razvoju, bo tehnologija očitno znova postala kruto orodje v rokah izkoriščevalcev. 

 Opombe:

 (1) Abraham Lincoln ( 1809 - 1865), 16. predsednik združenih držav v času secesijske vojne med Severom in Jugom. Umrl za posledicami atentata. Ohranil je zvezo držav in okrepil federalno oblast na celotnem območju ZDA. Med njegovim predsedovanjem (1861 in 1865) so v ZDA sprejeli zakon o odpravi suženjstva in korenito modernizirali gospodarstvo.

2. Bank of America. Grow Connections, World Economic Forum Davos 2016. Več informacij in podatkov

3. Suhodolnik, Gorazd. Kvantni preskok v našem razumevanju ali klicanje hudiča. Manager, št. 5/2016, Finance d.o.o., Ljubljana

4.Štefančič, jr. Marcel. Visoki stroški večnega življenja, Transhumanizem. Mladina 5/2016. Mladina d.d. Ljubljana