Strah ima stare oči

Kljub temu da smo predhodno vedeli, da starostniki sodijo med najbolj ranljive skupine, vsaj kar se tiče usodnega izhoda bolezni covid-19, država vprašanjem, povezanim z delovanjem starejših v času epidemije in posebni skrbi za njihovo varno bivanje ter primerno zdravstveno oskrbo, ni namenila neke izdatnejše skrbi. Posamezni domovi za ostarele so tako postali viri okužb, starostniki pa stigmatizirana kategorija, kateri bi se praviloma mlajše generacije morale izogibati. Če državljani na eni strani še kako občutimo represivni značaj sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe, na drugi lahko vidimo, kako so najbolj betežne člane družbe zaprli v domovske karantene in jih prepustili naključju.  

Ko prepričaš ljudi, da so nevarni drug drugemu.

Sl.vir: Newstalk

Največ okuženih, vsaj pri nas, je med delovno najbolj dejavnim prebivalstvom, sledijo mu starejši nad sedemdeset let. Pogostost družbenih stikov in oslabljen imunski sistem sta zaenkrat glavna dejavnika, zaradi katerih se bolezen širi. Pri mlajših in bolj vitalnih so bolezenski simptomi manj izraziti, bolezen sama pa le redko usodna. Popolnoma drugače je pri starejših in sicer tveganja z leti naraščajo zaradi drugih, pridruženih bolezni. Pri obeh kategorijah prebivalstva, mlajši in starejši, je okužba sama posebej nevarna za bolnike, ki imajo težje kronične bolezni, kot so na primer: srčno žilne, sladkorna, ledvična odpoved, visok pritisk. Ker se prisotnost in resnost okvar slednjih s starostjo povečujeta, z leti narašča tudi delež ogroženih. Podatki, zbrani s primeri v Južni Koreji, Kitajski, Španiji in Italiji(1), kažejo, kako s starostjo postopno narašča tveganje za preživetje obolelih. Od 0,11 do 0,3 odstotka umrlih pri ljudeh v starostni skupini med 30 do 39 let do med 13 do 20,2 odstotka, kolikor je delež  umrlih v starostni skupini starejših od osemdeset (glej tabelo: Coronavirus: Case fatality rates by age). 

Kadar nimaš podatkov, je edina možna segregacija po skupinah.

Sl.vir: BomboRadyoPhilippines

Vsekakor ne smemo pozabiti, da gre izključno za primere, pri katerih je bilo predhodno, s preizkusi, ugotovljena prisotnost virusa in da so deleži umrlih glede na število obolelih bistveno manjši, saj mnogi ljudje sploh niso bili testirani zaradi lahkega ali nezaznavnega poteka bolezni. Dejansko število obolelih nam ni znano, zato o stopnji smrtnosti bolezni covid-19 zgolj površno domnevamo. Profesor Sebastian Vollmer iz univerze v Göttingenu dokazuje, da naj bi bilo število okuženih na Zemlji z virusom SARS-CoV-2 za zdaj 6 odstotkov in da se stopnja smrtnosti statistično zniža pri tistih državah, kjer so naredili več testov in posledično ugotovili tudi višje število obolelih. 

Prav tako ne smemo zanemariti mnenja infektologov, ki trdijo, da je bolezen covid-19 usodna predvsem za ljudi, ki so bili že predhodno težje bolni. Tako je na primer dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročična stanja nedavno izjavila: "Pri nikomur ni šlo, da bi bil mlad in popolnoma zdrav. Pri tistih, ki so umrli, pa so bile tako hude pridružene bolezni, da tudi, če ne bi šlo za okužbo s covid-19, se stanje verjetno ne bi popravilo in bi bil izhod bolezni neugoden." Zdravnica je seveda govorila o primerih, ki so jih zdravili na njihovi kliniki, vendar podobno poročajo s celega sveta. 

Šele čez dobro leto bomo lahko nekoliko bolj osvetlili smrtne primere in določili kolikor toliko približno stopnjo smrtnosti. Kaj lahko se torej izkaže, da je usodnost epidemije z virusom SARS-CoV-2 na ravni gripe ali celo nižja in da bo nekoliko višje število umrlih v prvi polovici leta vplivalo na manjšo smrtnost v drugi.

Ko ukineš še tistega nekaj življenja, ki klije v njih.

Sl.vir: Ptujinfo.com

Kaj v številkah to dejansko pomeni za Slovenijo. V Sloveniji je bilo do 10. aprila narejenih 33.047 testov, prisotnost virusa so ugotovili pri 1160 ljudeh, za posledicami bolezni covid-19 pa je umrlo 45 obolelih. Veliko? Niti ne, če upoštevamo, da je v Sloveniji leta 2018 umrlo 20.284 ljudi, povprečno 56 vsak dan. Mesec, v katerem jih je v tem letu umrlo največ, in edini mesec, v katerem jih je umrlo več kot 2.000, je bil marec (2.047). Dan, v katerem jih je v tem letu umrlo največ, pa je bil 27. februar (82)(2). Torej, le ni tako hudo, kot nas poskušajo prepričati v vladi in njihov govorec Kacin. 

Seveda je neznank glede virusa ogromno. Oportunistični politiki, ki so zagnali nepredstavljivo paniko in sesuli družbe in njihova gospodarstva, pa mrzlično iščejo rešilno bilko, da bi se izvlekli iz blata, v katero tonejo zaradi prenagljenih sodb. Najeti raziskovalci tako iščejo odgovore, s katerimi bi lahko opravičili to destruktivno koronovanje - kronanje. Močno upajo, da se potrdi vsaj ena izmed teorij o močni uničevalnosti virusa in njegovih krutih posledicah za samo zdravje. Špekulirali so celo s tem, da virus SARS-CoV-2 preprečuje telesu, da nanj razvije lastno obrambo. Si lahko predstavljate, kako bi se rešili iz takšnega začaranega kroga nenehnih okužb, ko bi tudi cepiva ne bila kos virusu?  

Usodnost bolezni covid-19 po starostnih skupinah

Britanski znanstvenik Sebastian Vollmer trdi, da je okužba zajela le 6 odstotkov Zemljanov. Številni epidemiologi pa so prepričani, da bi za zaustavitev procesa širjenja potrebovali najmanj 70-odstotno prekuženost. Torej lahko ob vsaki umilitvi ukrepov pričakujemo naslednje valove, saj je le malo verjetno, da se bo virus potuhnil kar sam od sebe. Bomo ob vsakem naskoku SARS-CoV-2 ponovno poslušali koristolovske politične naivneže in zamrznili življenje ali pa bomo normalno živeli naprej? "Teorija določa, kaj opažamo," je nekoč rekel Albert Eistein. Če smo nekoliko natančnejši, teorija toraj določa, kaj vidimo, slišimo in čutimo, še posebej, če so naši čuti spodbujeni z dobro merico strahu, kar se je pri pričujoči epidemiji vsekakor potrdilo.  

Zdi se nam, da ljudje sploh več ne zbolevajo in umirajo za drugim kot covidom-19. Pod vtisom zmote niti ne slišimo drugih, ki nas prepričujejo o nasprotnem. Recimo, hamburškega sodnomedicinskega pataloga Klaus Püschela, ki je do začetka aprila pregledal prek 50 trupel, ki so mu jih dostavili na razteleševalno mizo z oznako, da gre za žrtve covida-19. 

"Ni razloga za strah pred smrtjo," je izjavil. "Do zdaj v Hamburgu zaradi virusa (SARS-CoV-2) ni umrla niti ena oseba, ki bi ne imela predhodnih bolezni. Vsi, ki smo jih do sedaj pregledali, so imeli raka, kronične pljučne bolezni, bili so težki kadilci ali krepko predebeli oziroma so trpeli za posledicami sladkorne bolezni ali so imeli srčno žilne okvare."(3)

Spopad z virusom po Hojsovo.

Sl.vir: EgyptIndependent

Kakorkoli že, vedno več je informacij, ki izpodbijajo črnoglede napovedi o razdiralni in uničevalni moči virusa SARS-CoV-2. Bolezen sama tudi za vitalne starostnike ni pogubna in zato ni prav nobene potrebe, da vse ljudi po 65 letu obravnavamo za ogroženo populacijo. Bolezen ne ubira davka le med starejšimi ljudmi, ampak med vsemi z razpadlim imunskim sistemom in občutnimi zdravstvenimi okvarami, ki tudi drugače botrujejo največjemu številu smrti na planetu. Zato nikakor ne moremo soglašati z ukrepom, ki ločuje starejše od ostalega prebivalstva. Ni medicinskega, prav tako ne družbenega razloga, razen morda psiholoških predsodkov, ki opravičuje socialno segregacijo in diskriminatorno obravnavo starejših. Zapiranje ljudi v domska bivališča pomeni namerno izpostavljanje starejših okužbi zaradi pomanjkljive zdravstvene oskrbe in neustrezne tehnične opremljenosti objektov. Njihovemu vitalnemu stanju se v občutljivem spomladanskem času tako namenja premalo časa, primerno usposobljenih ljudi in sredstev in kasnejši zdravstveni zapleti so velikokrat običajna posledica takšnega zanemarjanja in to brez obolelosti za covod-19.

Spopad z virusom po švedsko.

Sl.vir: ABCNews 

Posameznikom, ki dejansko sodijo med tvegane, bi morali bistveno olajšati bivanje v strogi izolaciji in to ne glede na njihovo starost. Zanje je namreč vsako gibanje na javnih mestih, ne glede na zaščito ali čas, lahko usodno, ne le izhod v trgovino. Toda podatkov, kdo resnično sodi v to ranljivo skupino, kljub digitalni dobi in preventivnemu zdravstvenemu sistemu, nimamo, zato ukrepe odrejamo pavšalno in počez, s tem pa množično, predvsem pa neupravičeno posegamo v človekovo svobodo in ustavno zajamčene pravice. 

V vsakem pogledu in to ne le v Sloveniji, opažamo, da se je večina vlad usmerila na ukrepe, ki so psihosocialno in gospodarsko prizadeli celotne družbene sisteme, namesto da bi se osredotočile na zaščito in oskrbo ranljivih skupin. Prav zaradi takšnega posploševanja pa ranljive skupine največkrat niso deležne skrbi, ki jo potrebujejo. Karantene v domovih za bivanje ostarelih so odličen primer takšne zgrešene zdravstvene politike. Mask, rokavic in naprav za predihavanje večina ljudi ne potrebuje za normalno spopadanje z virusom in boleznijo. Je pa nekaj takih, katerih življenja so še kako odvisna od njih. No ja, če ne gre drugače, je tudi to eden izmed načinov, kako ljudi prepričati, da skrbite za njih. 

Zaznamki:

(1) Out World in Data. Coronavirus Disease (COVID-19). Statistics and Research. 12.april 2020 : https://ourworldindata.org/coronavirus

(2) Ciril Brajer. Twitter. 11. aprila 2020.

(3) Wunder, Olaf. Online Focus. 09. aprila 2020. https://www.focus.de/gesundheit/news/hamburg-rechtsmediziner-ohne-vorerkrankung-ist-in-hamburg-an-covid-19-noch-keiner-gestorben_id_11865398.html